Arhivirana sporočila kategorije 'Znanost'

Človeška mikrobiota

Hm, počasi bom še odkrila, da če se pogobim v svoj študij, zna biti zanimivo. No okej, saj je bilo vedno zanimivo, samo nekako nikoli nimam časa, da bi se res dobro poglobila v katerokoli temo, ker pač vedno še preveč stvari čaka, da jih naredim. Ah… čas je res sveta vladar. Lahko bi pa študirala 10 let,  namesto 5, potem bi mi mogoče uspelo od vsega skupaj kaj odnesti.

Kakorkoli, tale izpit bo rahla polomija in zato seveda spet visim tukaj. Delno bo polomija tudi zato, ker sem študijsko gradivo (članki) dobila 2 dni pred izpitom. Surprise, surprise.Večina žal ni dostopnih niti z oddaljenim dostopom preko fakultete, tako da smo čisto odvisni od dobre volje oz. spomina(ali v tem primeru pomanjkanju le-tega) profesorja, da zadeve obesi na spletni potal. No, ob branju enga izmed člankov se mi je pojavila ideja, da bi lahko zadevo nekoli skrajšano napisala na blogu in se mogoče ob tem kaj naučila? Pa nikar ne pozabit referenc, da me ne bo kdo štrafal, da mu kradem avtorske pravice… Do remind me, če pozabim, prosim.

Torej, človeški mikrobiom, ali po domače povedno, kaj živi v naših prebavilih :) 1 Zadeva je v bistvu dokaj fascinantna, sploh če upoštevamo dejstvo, da so v zanjih desetletjih interakcije med človekom in mikroorganizmi (=MO) intenzivno preučevali in prišli do zaključka, da MO pošteno vplivajo na delovanje našega telesa. Meni osebno se zdi med bolj zanimivimi tudi študija o debelosti (izvedeno na miškah). V tem primeru vas moram razočarati, da žal samo približno slabe 3% ljudi lahko krivi izključno genetiko za svojo preveliko rit :D   S tem da gre ponavadi za vpliv večih genov.  Bolj preučen je primer okvare v genu za leptin, kar povzroča debelost pri manj kot 1% predebelih ljudi. Ostali pa… hja, okolje (=torej, vse ostalo :D ) in delno genetika. Potekajo številne raziskave na temo MO in debelosti, ampak kolikor je meni znano, še ni znano, ali sestava mikrobne združbe vpliva na pojav debelosti, ali je drugačna sestava združbe posledica debelosti. Se pa mikrobna združba (torej različne vrste MO) razlikuje pri suhih in debelih, kot tudi pri otrocih in starejših. Ampak sem malce zašla z originalne teme… Presneto, lahko bi nakladala še kakšno uro ali dve! Vsaj…

No, članek, ki ga trenutno berem, da bi ugotovila kakšna je sestava združbe MO v debelem črevesju, se nanša na teorijo o skupnem filogentskem jedru. Torej, predvidevajo, da obstaja nekakšna skupina MO v prebavilih človeka, ki so skupni vsem ljudmi. Te raziskave so za moje pojme še dokaj v povojih, saj je šele razvoj molekularnih tehnik prinesel večjo akcijo na tem področju. Gojiti (torej -vzgojiti v laboratoriju iz vzorca, ki ga dobimo pri, v tem primeru, človeku-feces) znamo menda 400 vrst MO  iz prebavil. Ocenjujejo pa, da naj bi bilo tam od nekaj tisoč do nekaj 10 tisoč različnih taksonomskih enot MO v naših prebavilih. Ne vem, če sploh znam dati ustrezno primerjavo. Recimo, da nam nekdo po svetu skrije 40 000 škatlic, ki vsebujejo neznano število vrst MO, mi smo pa sposobni najti samo 400 teh škatlic. Kaj bolj jasno? Če se to sploh komu da brati :)

No kakorkoli, zaenkrat so prišli do ugotovitve (na sicer zelo majhnem vzorcu-17 ljudi iz Francije in Nizozemske; te raziskave so drage in zahtevne…) da prevladujejo debla Actinobacteria (bolj znani rodovi: Bifidobacterium) , Bacteriodetes (Bacteroides) in Firmicutes (Clostridium, Eubacterium, Faecalibacterium, Ruminococcus). Od tega so rod Faecalibacterium našli pri vseh preiskovanih osebkih. (J. Tap, 2009, Environmental Microbiology)

No, če kdo to dejansko bere in ni ravno mikrobiolog ali temu sorodna vrsta, je verjetno že zaspal.  Če kdo še vztraja in ga zanima: bakterije iz rodov Bifidobacterium so na primer med najbolj pogostimi probiotiki, skupaj z Lactobacillus. Vrsta iz zadnjega rodu je menda tudi v enem izmed najbolj oglaševanih probiotičnih jogurtnih napitkov.  Clostridium botulinum je pa vrsta, ki proizvaj botulinum toksin, katerega najbolj znan “stranski” produkt, botox, najdemo v ustnicah marsikatere ženske, pa tudi kakšnega moškega iz sveta slavnih :) Tako da ja, dobesedno strup si vbrizgavajo v faco, norci… Seveda v veliko manjših količinah, kot je smrtno, če zaužijemo klasičen toksin, pa vseeno. Princip delovanja je v tem, da deluje na receptorje, ki vplivajo na krčenje in raztezanje mišic. Za podrobnosti bi pa morala spet malce pobrskati med zapiski lanskega leta hehe.

Mislim, da sem že čisto predolga in je skrajni čas, da se spravim ugotavljat kakšne MO najdemo v pujskih. Menda je to pomembno za rejo, ali nekaj takega…Baj baj :)

  1. V bistvu bi pod pojmom mikrobiota človeka morala upoštevati VSE mikroorganizme na in v človeku, ampak se bom osredotočila na prebavila. []

Preveč informacij

A veste, kaj je glaven problem interneta? (Poleg dejstva, da zasvoji bolj kot najboljša Lindt čokolada.1 )Too much information. 3much.4much… You get the point. Tako se recimo vedno, ko imam reees ogromno dela, spravim googlat neko random stvar. In kam me to odnese? Pa poglejmo…

Začela sem z branjem članka na temo “biodeterioration of cultural heritage”, ker je trenutno tema mojega seminarja. V sklopu dela v ekipi, moram prebrati in narediti povzetek osmih člankov. Potem, ko sem se s prevajanjem in povzemanjem prebila do kakšne desetine prvega članka, sem se odločila da, tako, malo za sprostitev, preletim ostale članke.  In sem začela brat nek drug članek. Ga zaprla, ker je bil brezvezen. Odprla tretji članek in dejansko odkrila nekaj zanimivih informacij. Nato sem nadaljevala z branjem, dokler nisem prišla že do kakšene desete citacije. Za tiste, ki vam je prihranjeno branje znanstvenih člankov2-vsak članek, ki povzema delo drugih avtorjev, ima na koncu odstavka, ki ga povzema, v oklepaju napisano kdo so avtorji originalnega članka in letnica izdaje članka. In potem, ko ti iščeš podatke o določeni temi, to zgleda nekako takole:

Najdeš ustrezen članek, začneš brati. Naletiš na prvo citacijo. Preskočiš. Naletiš na drugo, preskočiš. Naletiš na tretjo-ooo lej, tole zgleda obetavno! Googlejmo! Googlaš in najdeš nekaj res ustreznega, kar te odpelje še na tretjo stran in ta na četrto in ta na… Get the picture? Jaz osebno, sem začela s člankom o tem, kako mikroorganizmi poškodujejo kulturne spomenike. Končala sem pa z ustvarjanjem twitter računa, ki ga bom verjetno danes uporabila prvič in zadnjič3 , na katerem se jezim nad točno to zadevo-citiranjem v člankih, ki me potem pripeljejo do neke žnj zadeve in me pustijo še dalj od tega, da bi dejansko naredila kaj koristnega za faks! Tako sem recimo sedaj končala na twitter strani microbiology news, ki me je pripeljala do članka o imunskem sistemu. Uničevanje kulturnih spomenikov vs. imunski sistem. Resno, Thuderstorm? Temu ti rečeš produktivno delo? *sama sebe gleda izpod čela*

Tako kot zadnjič recimo, ko sem iskala…phuh, kaj sem pa iskala sploh, hm? Mislim, da prav tako članke na to temo, končala sem pa pri branju članka o evropejskih golobih in infekcijskih boleznih, ki jih le ti širijo na okoli. Yeah…saj bom napisala ta seminar v tem stoletju ja.

Torej ja, moj point je- na internetu je čisto preveč informacij! In jaz se vedno uspem zgubiti med njimi. Ker sem tiste sorte človek, ki ima zelo kratek “attention span”. In potem klikam vse kar se mi zdi zanimivo ter končam z 20 odprtimi tabi v brskalniku in nič časa za branj vsega, kar sem našla. Potem sledi obvezno bookmarkanje zanimivih strani, ki se potem zgubijo nekje v zaprašenih oznakah mojih brezštevilnih map in oznak za mape, kjer so shranjene povezave na 1000 in 1 internetno stran, ki se mi je enkrat pač zdela blazno zanimiva. Ohja. Nemogoča sem. Ne samo, da zbiram fizične stvari in imam posledično ogromno krame, delam si tudi elektronsko kramo. Internetno kramo. Za to pa že res moraš biti talent no.

Seveda me pa potem obvezno odnese še v pisanje bloga. Ker zdaj skoraj eno leto nisem, ker pač ni bilo faksa in torej nič nujnega za početi. Sedaj je pa faks in se RES moram učiti, kar je seveda perfekten čas za pisanje bloga. Some things never change.

Včasih se vprašam, zakaj razne verske sekte preklinjajo Harrya Potterja? Pravzaprav bi se morali jeziti nad internetom. Ta je pa res pravi root of all evil!

  1. Ampak jaz sem fan Gorenjke. Samo da smo si na jasnem… []
  2. lol, kakšen smešen naziv…skušam povedati, da ne govorim o člankih na 24ur.com no :) []
  3. Djte no, twitter? Resno Thunderstorm, kako globoko še lahko padeš? Zadeva, ki mi omejejuje število črk, ki jih lahko napišem, mi res ni pisana na kožo. []

Win!

Tale link enostavno moram deliti z vami :D Win! Za dobro voljo ;) Ah, pa še to: ne glejte, če ste zagovornik prvih dveh stvari v naslovu :P  1

http://www.youtube.com/watch?v=VIaV8swc-fo

  1. PS: Hvala Lara ;P Umrla ob gledanju =D []

Prenovljen Akvarij v Piranu, definitivno vredno ogleda!

Čeprav je bil danes eden izmed bolj napornih dni, pa je bil hkrati tudi eden izmed najboljših dni. S faxom smo se namreč odpravili na Obalo, na terenske vaje ob morju. Ogledali smo si školjčišče, obrat za prečiščevanje školjk, Morsko biološko postajo ter Akvarij v Piranu. In čeprav je bilo vse izredno zanimivo, mi je najbolj ostal v spominu prav Akvarij in enostavno bi mu delala krivico, če ga ne bi omenila :)

Akvarij je bil lani deležen temeljite prenove in v svoji novi podobi se je za javnost prvič odprl lanskega oktobra. Sedaj obratuje dobre 3 mesece in je v tem času že sprejel več kot 60 000 obiskovalcev. Prepričana pa sem, da jih bo še mnogo več, saj sta novi in stari akvarij kot dan in noč.

Verjetno ste vsi že kdaj obiskali Akvarij in se zagotovo še spomnite, da je bolj spominjal na ljubiteljsko akvaristiko, kot na kaj drugega. Pač majhen prostor, majhni akvariji (in s tem nikakor ne mislim, da se takat niso trudili, a vseeno.) No, Akvarij danes se mi je zdel popolnoma drugačen in moram reči, da smo bili vsi, ki smo tam že bili kdaj prej, popolnoma navdušeni nad spremembo. Novi Akvarij je sicer še vedno dokaj majhen, vendar pa je resnično lepo urejen. Notranjost so popolnoma prenovili, sedaj imajo kar nekaj večjih akvarijev1, dodali so nekaj prostora, popolnoma prenovili sistem oskrbovanja z vodo, v preddverju pa si lahko skozi steklo ogledate ostanke temeljev iz preteklosti. Kljub majhnosti si lahko napasete oči na razno raznih ribicah, morskih ježkih, želvicah, skatih, morskemu psu in drugih zanimivih morskih prebivalcih. Meni najljubši je bil eden izmed manjših akvarijev, ki je vseboval živooranžne spužve, meni totalno simpatično školjko (mislim, da je bila velika klapavica) ter celo morske konjičke! Največ pozornosti pa je bila po mojem mnenju deležna želvica, ki se je podila po enem izmed večjih bazenov.

Za akvarije in njihove prebivalce skrbi g. Valter Žiža, ki nam je prijazno tudi razkazal celotni akvarij, nam povedal razne zanimivosti o njegovih prebivalcih, o sami prenovi Akvarija2 ter nas popeljal tudi v za javnost skriti del, kjer poteka čiščenje vode. Do prenove so vodo črpali direktno iz morja, kar je ob raznoraznih strupenih cvetenjih ali drugih onesnaženjih morja povzročilo nemalo težav tudi v Akvariju. Sedaj imajo zaprti sistem, kar omogoča mnogo čistejšo vodo, ki se čisti s pomočjo ozona. Za to tehniko sem prvič slišala, vendar je baje bolj “prijazna” kot kloriranje.

Kakorkoli, Akvarij je defitinitvno vreden ogleda in priporočam vam, da naslednjič, ko boste v Piranu, zavijete tudi tja!

Seveda pa prilagam tudi slikovni material, naj se vam cedijo sline ;) Pa ne po ribah na žaru! :D Tista želvica pa sedaj krasi tudi ozdaje na mojem telefonu, mi kar polepša dan, ko jo vidim =) Se opravičujem za slabšo kvaliteto, digitalec je seveda dal odpoved že takoj dopoldne :D Se mi zdi, da je njegovo delovanje sorazmerno z vremenom. Lepše, kot je vreme in bolj raznoliko kot so plani za izlet, manj je možnosti, da bo deloval!

Želvica v velikem bazenu

Želvica v velikem bazenu

Steklena tla

)

Meni najbolj všečna školjka :)

Morsko šilo

Morsko šilo

Rakovica

Riba z najbolj zabavno ustreznim imenom mi je pa morski zmaj, baje najbolj strupena riba v Sredozemlju. In ja, tudi to imajo. Toliko za okus, če bi radi videli vse, vam pa toplo priporočam, da si vzamete čas in si Akvarij tudi sami ogledate!

  1. Ne vem, kako točno se reče tem zadevam v resnici :D Bazeni? []
  2. Mimogrede, veliko zdajšnjih prebivalcev so prispevali okoliški ribiči []

Bruci, Darwin in jaz

Ohja, danes je bil pa pester dan! Kako veš, da imaš res rad svoj študij? Ko ti dan naredi že samo to, da prideš nazaj na fax, vidiš svoje sošolce in veš, da sedaj bo pa dogajalo na polno :) Z novim šolskim letom pridejo nove obveznosti (in s tem imam v mislih predvsem obštudijske, khm) pa tudi ceu kup zabave. Saj Ljubljane res ne maram, ampak svoj fax in ljudi na njem pa obožujem! No, z nekaj izjemami :D

Nekako mi ne gre v glavo, kako sem prilezla do 3. letnika… Kam sta izginili 2 leti?? Res mi ni jasno. Še nikoli v življenu mi šolanje ni minilo tako hitro, pa nikoli nisem imela problemov z obiskovanjem šole. In tako je naneslo, da sem letos tudi jaz končala na sprejemu brucov. Huh, kje je že naš sprejem… No, dekanov govor se ni spremenil niti za pičico :) Očitno ni vredno investirati nekaj minut in govor malo prirediti, ampak v bistvu me sploh ne čudi, hehe. Dogajalo je na polno, saj je bilo treba novopečenim študentom razdeliti cel kup zadev, jim napolniti glave z ogromno informacijam in sem ter tja usmeriti kakšno izgubljeno dušo. Ampak sem uživala, ker smo imeli dobro ekipo. Mislim sicer, da so me imeli naši bruci na koncu predstavitve že vrh glave in so želeli čim prej proč. Gotovo so veseli, da je sedaj pred predavanji še 3 dni počitka :D

In kaj dela v naslovu Darwin? Ja enostvno, imam novo nadvse prikupno značko, na kateri piše I <3 Darwin! In jaz obožujem značke =) Sploh naravoslovno usmerjene! Značka je sicer del propagandnega materiala za, za moje pojme, zelo zanimiv natečaj, ki ga razpisuje Društvo študentov biologije. Ob letošnji 200-o letnici njegovega rojstva ter obletnici izida Darwinove knjige o izvoru vrst, poteka kar nekaj dogodkov na to temo. Eden izmed njih je tudi natečaj, za katerega me zelo mika, da bi se ga udeležila. Pisnega dela vsaj, saj obožujem pisanje. Vprašanje je le, če mi bo uspelo najti čas, da naštudiram gradivo. Namreč, če sem se v teh letih kaj naučila je to to, da nikoli ne piši o nečem, o čemer nimaš zadosti pojma. Boljše, da si tiho. Sicer sem jaz potem vedno tiho, ampak okej :D Več o natečaju in meni zelo všečni, hm, grafiki? si lahko preberete tukaj:  http://darwin.biologija.org/index.php Kdo mi da še značko s ptičkom? :)

1. oktober smo torej uspešno preživeli (no, veliko jih ga verjetno še ta trenutek preživlja na Kongresnem trgu in v okolici) in sedaj je čas za novo šolsko leto. Bring it on! :D

Btw: Verjetno izpadem rahlo čudna, če skačem na okoli z značko I love Darwin! ? :) No ja, vsaj pri nas na faxu je to nekaj popolnoma sprejemljivega. To je pa ubistvu tudi vse, kar me zanima.

Oh, sranje

Torej, virus prašičje gripe (mix prašičjega, ptičjega in človeškega) je on the run. Ker trenutno poslušam predavnja iz virologije in patogenih MO, konstantno in iz različnih virov slišim, da obstaja velika verjetnost pandemije v bližnji prihodnosti. Torej SARS all over, samo s hujšimi posledicami. Je možno, da je to to?

Informacije in znanje so super zadeva, ampak zaradi prej omenjenih predavanj me sedaj tole rahlo skrbi. Lani bi pač odmahnila z roko in rekla, ah, saj ni v Evropi, čez lužo pa ne letim, koga briga! Letos pa rahlo živčna spremljam novice na to temo in čakam kaj se bo razvilo. Saj itak nič ne moreš, but it is stil creepy.

Ironija vsega skupaj: Moja reakcija ob branju članka, da v Mehiki poteka izredno zasedanje WHO-”Oh sranje, sedaj pa res nikoli ne bomo dobili rezultatov tega izpita!” :) Moja profesorica je namreč vedno vpletena pri teh zadevah, ker ja pač strokovnjak in posledično frči po celem svetu (oz. vsaj tako se meni zdi hehe) non stop. Torej, rezultati izpita izpred 2h tednov bodo nekje junija lol.

Nauk dneva: Ne klikaj na strani od Nature in Science zvečer, ker ne boš prišla dol v roku nekaj ur. Resno, zakaj me nikoli ne izuči? Grem iskat točno določeno informacijo in končam z 12imi odprtimi tabi, vsak s člankom o neki čisto tretji tematiki. Najbolj od vsega mi gre pa na živce dejstvo, da mi nikoli ne bo uspelo prebrati vsega, kar me zanima…

Sanje dneva: Zamrzniti čas, pripraviti udoben naslonjač, zalogo hrane in pijače ter vse do tega trenutka napisane knjige in revije, ki si jih želim prebrati. In potem bi brala dokler ne preberem vsega in šele nato bi čas odmrznili in nove zadeve bi zopet izhajale. To bi ponovili recimo 1x na mesec :) Ah, sanja svinja o koruzi… (Med tem jo pa daje nočna mora o novem virusu :P )

Britanske veverice se koljejo med sabo

Klik

Random fact of the day. Saj je žalostno, ampak meni se zdi smešno dejstvo, da se vevrice koljejo med sabo lol. Tko, dobesedno :D Najprej cel članek o ubogi rjavi veverici, ki jo napada zlobna siva veverica in ubogi rjavi veverici grozi izumrtje. Nato pa pride končni udarec, črna superveverica (resno stari, obstaja nekaj z imenom supervevrica?!), ki za malico pohrusta sivo veverico.

A se še komu zdi to smešno or is it just me :D

Coconut crab

Občudujem internet, vedno znova me preseneti s količino in neverjetnostjo informacij. Brez njega ne bi nikoli vedela, da obstaja kaj takega kot je coconut crab. Nimam pojma če ima ta žival ime tudi v slovenščini. Kokosov rak? Ne zveni ravno znano lol. Saj ne, da je življenjskega pomena vedeti, da obstajajo taka nenavadna bitja, je pa vsekakor zanimivo. Ne morem verjeti, da kaj takega obstaja… This thing is huge! Resno, rak, ki je kokosove orehe?
Google nudi kopico slik…

rak

Vir

Ti raki lahko zrastejo do dolžine 1 m in tehtajo 17 kg. So kopenski raki, čeprav do določene starosti, ko razvijejo potrebne organe, živijo v vodi. Ime so dobili po svoji posebnosti- prehranjevanje s kokosovimi orehi, katerih lupino lahko odprejo zaradi svojih ogromnih klešč. Živijo na otočjih v Indijskem oceau in Pacifiku. Imajo zelo dobro razvit vonj, hrano zaznajo na ogromne razdalje. So nočne živali. (Kratek povzetek zgoraj linkanega članka.)

Swašta o.O

Ptičji kompas

Okej, rahlo diskriminiram druge živali v tem primeru. Baje imajo “kemični kompas” tudi nekateri sesalci, ribe in raki. Linkam na članek, ki opisuje prizadevanja znastvenikov za razvozlanje živalske orientacije. Konkretno pri pticah naj bi v njihovih očeh obstajale snovi, ki jim omogočajo, da se pravilno orientirajo glede na moč magnetnega pola. Očitno bomo kmalu odkrili kako golobi najdejo domov :)

I belive in God, only I spell it Nature

Internet je res ena super stvar, ker lahko izveš vse in še več. Google + malo časa dajeta super rezultate. No priznam, večino zanimivih člankov najdem po naključju ali pa dobim linke od prijateljev. Ponavadi s sporočilom: “Na, tole bo tebe gotov zanimal.” O čem pa je? “Ne vem, ne da se mi brat usega tega.” :D

Danes linkam na že precej zastarelo, a zato nič manj zanimivo novico o Tree man-u. Vsakič znova me preseneti, kaj vse se ti lahko pripeti…

Tree man