Arhivirana sporočila kategorije 'Malo mešano'

Kam so šle vse razglednice?

Danes sem dobila razglednico z morja. Jaz imam zelo rada razglednice! Pravzaprav imam nekje v sobi še celo škato le teh, prav tako pa kraljujejo na hladilniku in na moji steni. Razglednice so kul. In vedno, ko gre kdo od mojih prijateljev na kakšno eksotično potovanje (torej, praktično kamorkoli iz Slovenije in da ni Hrvaška obala, pa tudi take cenim), jim težim, da naj mi pošlejo kartico. Potem me večina pogledal v stilu “a si stara 70, kakšno kartico?! a hočeš mms?“  V glavnem, kartice očitno izumirajo. Okej, saj v dobi mobilnih telefonov, ki imajo bolj zmogljiv fotoaparat kot je moj digitalec in v dobi  interneta, ki ga ima prav tako že vsak otrok na telefonu… I can see the problem. Ampak še vedno; jaz imam rada klasične papirante razglednice, ki polepšajo hladilnik. A veste česa MMS in email nimata? Znamke. Lepe znamke! Ker če slučajno nisem omenila, zbiram tudi te. No, sem jih. Jih še vedno, samo urejati jih nimam časa in že nekaj časa čakajo… Ampak sem vseeno vesela kakšne nove. In najbolj sem vesela lepe razglednice z lepo znamko. Ampak očitno navada pisanja razglednic izumira… Čeporav sem ter tja pa še vedno dobim kakšno :) Sama jih pa itak vedno pošljem na vse možne konce. Sicer sem popolnoma brez ideje kaj napisati gor, ampak meni je tako in tako važna samo slikica.Čeprav imam občutek, da je edina oseba, ki obdrži razglednico,  moja babi… Vsi ostali jo verjetno 1x pogledajo in vržejo med star papir. Eh…

Oh ja. Ne pozabit na razglednice no, jaz sprejemam take vseh oblik in iz vseh držav!

Jaz in moj avto

Tole bi lahko postala stalna kategorija pri meni, glede na vse dogodivščine, ki sva jih preživela z mojim avtočkom. Še v n-tič bi rada povedala, da sem res navezana nanj, čeprav se mu na zunaj to morda ne vidi. A do tega pridemo malce kasneje…

Pred dnevi sem ga zopet uspešno pobliže spoznala z ograjo okoli prijateljičine hiše. Ko že misliš, da si lepo zapeljal na okoli… Pač moja večno zgrešena logika in prostorska nepredstavljivost sta zmagovalni kombinaciji za opraskan avto. Nauk dneva: če gre vzvratno ogledalo mimo, ne pomeni, da lahko nehaš gledati kje pelješ… Pa je šla še zadnja cela stran na avtu, heh. Taka lepa velikaaaa praska čez celo desno stran. Še dobro, da ga ne mislim prodati, ker ne vem, kaj bi napisala v oglas.

Prodam pošteno dekoriran avto, zagotovljena adrenalinska vožnja, kljuka presenečenja (se odpira ali pa se ne odpira), neprecenljiv vzorec na sprednji meglenki, mavrični vzorci na litih feltnah? Pogojno garažiran, dobro pozna vse vogale hiše, seznanjen tudi z vsemi oblikami živih mej, ograj in betonskih stebrov. Lepa dekorativna vdrtina na sredini prtljažnika, da ga boste takoj prepoznali med množico drugih!

Ste zainteresirani? :D Ne saj ne, ne dam ga! Moj moj! Čeprav je spet končal na servisu oz. čaka rezervne dele in mi vsi vztrajno hodijo po glavi, da bi pa le bil čas za novega. Ne pa ne. Kaj, zdaj naj kupim novega rabljenega, ki ga ne bom navajena, ne vem kaj je dal skozi in kdo ve, kaj bo crknilo tam? Za novega novega itak nimam denarja, niti mi na kraj pameti ne pade. A ste zmešani, dam naj vse svoje prihranke, potem ga bom pa malce opraskala po vratih in se bom sekirala, ker sem pač dala celo premoženje zanj? Nah. Mi je popolnoma vseeno, če ni super druper mašinca, ki se lepo šajna. Važno, da pelje in da je dokaj varen. Čeprav bi mi ustrezalo kaj z manjšo porabo, ampak okej ane.  Moj avtoček bo ostal moj, dokler mi bo uspelo financirati popravila in le ta ne bodo presegla astronmske vrednosti.

Zdaj pa k drugemu problemu… Tukaj apeliram na mogoče tiste 3 osamljene bralce, ki bi utegnili prebrati ta zapis: A se kaj spoznate na čistila za avto? :D Resno jaz to… Namreč, danes na servisu sem zraven mojega videla njegovega starejšega bratca, ki pa je kljub letom izgledal neprimerno bolje. Recimo sveže opran in s svetlečimi feltnami1. Moj je zraven izgledal kot kupček nesreče. Dobro, saj opran je še kar bil, čeprav bi rabil novo dozo, ampak sprednje feltne so pa že res rahlo grozne rjavkaste barve, hm. In ja, v originalu naj bi bile srebrne lol. To me sicer nikoli ni pretirano motilo, ampak če ga postaviš zraven lepo vzdrževanega avtomobila pa res zgleda ubogi. No in sem se odločila, da pa vseeno kaj naredim zanj, zdaj ko je vreme ustrezno. Zanima me torej sledeče:

a) S čim očistiš feltne? Kje to kupiš?2

b) S čim se puca notranjost? Da je tako lepo dišeče, kot če ga dam v čistilnico… Gotovo lahko kupim sama, samo resno nimam pojma kaj točno sploh potrebujem in koliko stane?

Če slučajno to kdo vidi in bi vedel… Prosim, moj avto bo zelo vesel :D Jaz pa tudi =)

PS: Zlobe, ki se mi smejete ob tem… JA IN PA KAJ POTEM ČE NE VEM. A ti veš kakšno je pravo razmerje moke in čokolade za biskvitno testo in kako ga pripraviti, da bo ravno prav rahlo?! Pa tudi ne piše povsod ane?! Pha.3

  1. Tudi od daleč se mi ne sanja, kako je to po slovensko. Zaščitni pokrov? []
  2. Ja, resno vas vprašam :D . Še nikoli v življenju nisem kupila čistila za avto in kogarkoli vprašam se mi smeje v glavo… []
  3. V primeru, da veste odgovor tudi na to… psssst. Pustite mi vsaj nekaj dostojanstva lol. []

Mazzini je car!

Ponavadi ne izpostavljam ljudi, ki jih ne poznam (pa tudi tistih ne, ki jih, vsaj na internetu), ampak si že tako dolgo želim povedati tole: Mazzini je car :D Vsak njegov prispevek tukajle na siolu si prisluži samo en komentar in to je  “amen to that!” Umiram od smeha vsakič znova, ker zadane točno bistvo in pove čisto resnico. Ne morem se odločiti, kateri prispevek mi je boljši (trenutno se za prvo mesto borita tisti o Applu in tisti o maminih sinčkih, sledi pa jima zadnji o slovenskih voznikih). Vsekakor so me pa vsi nasmejali in so še kako resnični. Saj bi izrazila svoje odobravanje v komentarjih, vendar so žal komentarji na vseh slovenskih “informativnih” straneh prerasli v večno kreganje, neumesne pripombe in blatenje tistih petih komentatorjev, ki se jim s tem sploh še da ubadati. Seveda pa nikakor ne sme manjkati omemba politike, tudi če je članek o psu, ki smuča na vodi. Več kot zadosten razlog, da se mi ne zdi vredno prijaviti se za komentarje.

Kakorkoli, če ne berete njegovih prispevkov- you should try it :D

Kategorija “knjige” pa zato, ker mi je tudi  Kralj ropotajočih duhov ostal v lepem spominu.

Evolucija ženskega perila

Sooo true.

Kdaj je vse postalo sprejemljivo?!

Verjetno bom zvenela zastarelo1, ampak res ne vem, kako smo v nekaj desetletjih prišli od tega, da bikinke razkrivajo odločno preveč in je to popolnoma nespodobno, do tega, da te lahko vsak, ki ima 5 minut časa vpraša s kom,kje in kdaj si spal2 in se mu to zdi popolnoma normalno vprašanje.

Sploh se ne bom trudila ovinkariti- popolnoma dovolj imam zasebnih vprašanj, ki se tičejo izključno in samo mene. Še posebej če se mi jih postavlja na delovnem mestu, pa tudi če od sodelavcev s katerimi se sicer dobro razumem in v času nočne izmene, ko nimamo kakšnega pametnega dela. Kaj jaz počnem kjerkoli in s komerkoli je popolnoma moja osebna stvar. In zakaj jebemti naj bi se koga druga tikalo to, s kom jaz spim oz. s kom jaz ne spim?! Pa madona no, a si predstavljate, da bi vaše starše to kdo spraševal?! Ja bohnedaj ane. Ampak če si pa star od 20 do 30 let potem je pa očitno normalno, da z vsakim deliš vse intimne podrobnosti?! Popolnoma dovolj imam kvazi izgovorov “saj smo v 21. stoletju, kaj je pa to takega”. A vam povem kaj je to takega? To so stvari, ki se za moje pojme tičejo samo in izključno posameznika in njegovega partnerja. Pa pika. Call me old fashioned, to je moje mnenje že ves čas in bo tako ostalo. Ni mi problem povedati kdo mi je všeč, nobenega problema nimam s tem, da povem da so mi punce čisto toliko všeč kot tipi in ni me sram reči, da sem ploh. Če sem pač sem. Ampak tukaj se konča. Pri mnenjih in interesih. Vse kar gre naprej… se nobenega bežnega znanca niti podrazno ne tiče!3

Danes smo očitno prišli v čase, ko te vsak lahko vpraša točno karkoli in kjerkoli ter kadarkoli se mu poželi. No, pa saj ni čudno, saj ljudje kar sami prostovoljno delijo raznorazne inforamcije o sebi na raznoraznih internetnih portalih. Dan danes je raznim stalkerjem življenje prav olajšano, če ne že popolnoma neinteresantno. Saj rabiš samo malo prepričevalskih sposobnosti in že se infiltriraš v internetno življenje posameznika, kjer ti dotični posameznik razkrije celo to, kdaj gre na wc! Uau, saj sploh ne rabimo več detektivov, ljudje sami od sebe s širnim svetom delijo VSE svoje skrivnosti. (Čeprav so sveto prepričani, da jih delijo samo s prijatelji. Ne vem kakšna je vaša definicija prijateljev, ampak moja nikakor ne pokriva 100+ ljudi.) Vseeno pa se mi to ne zdi relavanten izgovor za vtikanje v zasebnost.

Prav tako imam čez glavo ljudi, ki me vsakič znova sprašujejo enake traparije in vsakič znova dobim poglede v stilu “saj boš odrasla in spremenila mnenje“. Stara sem 22 let, mislim, da lahko mirno rečem, da imam dokaj izoblikovano mnenje o marsikateri zadevi. Seveda se zarečenega kruha največ poje, a pri nekaterih zadevah vztrajam enostavno zato, ker taka pač sem. Na primer tema o otrocih. Če obstaja materinski gen, potem lahko mirno trdim, da ali ga a) nimam ali pa b) se mi ne izraža. Namreč sem ena izmed tistih punc, ki se ne raznežijo ob pogledu na dojenčke/majhne otroke. Pravzaprav ravno obratno, ampak pustimo to… I am not a fan. Ni bilo vedno tako, ko sem bila mlajša sem se z veseljem ukvarjala s svojimi nečaki, pa tudi z drugimi otroci. Nekaj let nazaj pa me je to popolnoma minilo in me niti od daleč ne zanima. Imam prijateljice, ki že imajo otroke pa tudi ogromno ljudi mojih let poznam, ki že imajo družino. Tako, da mislim da je safe to say, da to res ni zame.4 Ampak nekateri si tega očitno ne dajo dopovedati in še vedno čakajo, da me bo “srečala pamet”. Me je že. Zato jih pa ne maram. Get over it! Prav tako nimam absolutno nobene želje po družini, ne zdaj, ne čez 10 let in ne čez 20. Nikoli je nisem imela, je nimam in mislim, da je nikoli ne bom imela. Največ, do kar sem pripravljena iti, je 2+domača žival. Ne rečem, da ne bi spremenila mnenja če bi mi nekdo toliko pomenil, vendar zelo dvomim. Vsekakor to ni moj cilj v življenju in nikoli ni bil.

Zato na tem mestu naprošam vse, da mi že enkrat nehate utrujati z večnim “saj boš videla” in “a si še kar nisi premislila“. Ne, ne bom si. Dajte mi mir in si ustvarite svoje vesele (ne)funkcionalne družinice ter čez njih izražajte vsa svoja prepričanja v tej smeri. Mene pa pustite na miru.

  1. kar v bistvu tudi sem in ne vidim, zakaj bi bila to slaba stvar v tem primeru []
  2. seksal, za tiste ki vam ta izraz ni všeč []
  3. Pa tudi drugih ne, ampak recimo da najbližjim poveš tudi kakšno bolj pikantno zadevo. []
  4. Pa poznam še nekaj takih primerkov, tako da… []

#3-Verižimo se

Yeeees,  I was choosen! :D Obožujem take zadevice, tako da kar pojdimo… :P

  • Na katero svojo lastnost si najbolj ponosna ?

Hum, kakšno vprašanje lol. Nisem ravno znana po tem, da bi hvalila sama sebe hm. Mmmm bolj težko najdem kaj, na kar sem lahko res ponosna. Mogoče na to, da imam svoje principe in se jih striktno držim? Ampak ne vem, ali sem res ponosna na to. Bom izbrala bolj nevtralno zadevo, za katero sicer ne bi ravno rekla da sem ponosna in se tolčem po prsih ker sem tako super kul, lahko pa rečem, da mi je všeč, da to znam :) Peka. Menda dobro pečem :) Slaščice that is. Obožujem peko in vedno vsi pohvalijo moje torte in ostalo pecivo. Preizkušeno tudi včeraj-češnjevo pecivo, čokoladna torta in indijančki. Ostala sta 2 kosa češnjevega peciva in kakšna petina torte :D Da ne bo preveč suhoparno dodajam slikovni dokaz:

Čokoladna, home made, vključno z okraski.

  • Kateri športnik / moštvo ti je najbolj pri srcu?

Ah prosim vas, a sem punca a nisem? ;P Nikoli nisem spremljala športa po televiziji, ker tudi sicer nism ljubiteljica. Edino kar občasno spremljam je rokomet in pa trenutno fuzbal. Samo po tej smoli v sredo… Joj. Zadnja minuta noooo =( Pa res so si zaslužili iti naprej… FU ZDA. Kakorkoli, nimam najljubšega športnika/moštva :P Razen če šteje moja ekipa pri treningih karateja? =P

  • Kateri glasbeni CD / kaseta / vinilka se ti je  najbolj vtisnila v spomin?

Em CD, kaj je že to CD? :D Nikoli nisem bila pretirano navdušena nad glasbo tbh. Niti v OŠ, niti v SŠ niti sedaj nisem imela in nimam najljubših izvajalcev. Mojih sten nikoli niso prekrivali posterji skupin ali posameznih pevk/pevcev, ker me to nikoli ni interesiralo. Mirno lahko povem, da bolj slabo ločim različne glasbene stile. Poslušam kar je na radiju in pa starejše izvajalce rock/pop. Edina skupina, ki bi jo lahko kadarkoli štela pod najljubšo in edina, od katere imam celo 4 CDje, od teh 2 originalna, so The Offspring. Če povem po pravici, niti ne vem, ali so še na sceni? Zadnje čase nisem ujela, da bi izdali kaj novega. Zadnji CD, ki ga imam jaz je bil Splinter, moj osebno najljubši pa je še vedno Conspiracy of one ali pa Americana.  Še danes so mi všeč.Poleg zgoraj linkanega kumada mi je med boljšimi tudi tale:

YouTube slika preogleda
  • Zakaj si odprla svoj blog?

Ah, to je pa enostavno vprašanje :) Ker ljubim pisanje in se vedno pritožujem :D Pa nikoli ne znam biti kratka. Kakšen twitter ipd zame ne pride v poštev. Omjitev št. besed?! Prosim vas… V gimnaziji sem bila vedno živčna, ko smo imeli pri angleščini omejitev 250-350 besed. Halo?!?! To je komej uvod… Kot rečeno se tudi blazno rada pritožujem in ker me celo moji najbolj lojalni prijatelji ne morejo vedno poslušati, se potem razpišem. Pred časom računalnika sem pisala dnevnik v papiranti obliki, potem sem nekaj let aktivno pisala na Viji in nato tudi zasebno na računalniku. Blog mi je pa kul ker… obstaja možnost, da nekdo prebere kar napišem in torej v bistvu nekdo “posluša”, hkrati je pa ta nekdo v večini primerov nekdo xy, ki me ne pozna in mi je torej vseeno, kaj si misli. Nekomu poveš, pa v bistvu ne poveš. Blog imam torej za izlive jeze, žalosti, razočaranja, veselja… in ker rada pišem.

  • Vaša hiša je v plamenih in lahko rešiš samo eno stvar. Kaj, zakaj?

Ne kliči hudiča, madona! Sama sem doma ta teden, a hočete da požgem bajto?! :O Se mi zdi, da če bi že kaj reševala bi zagotovo lahko več kot eno stvar :P Drugače pa, rešila bi denarnico. Ker ima vse dokumente in vse in je potem lažje dobiti ostale zadeve… Saj bi rekla omaro s knjigami, ampak mi ne bi uspelo :) Pa najljubšo in najstarejšo plišasto igračko.  In ja, če bi imela čas za denarnico bi imela čas tudi za tega pliškota :P

Hm, nenavadno kratki odgovori zame, ampak se mi ne da filozofirati. Naslednjega izberem… Inoxa. Sem imela v mislih Mašona, ampak vem, da je nedosegljiva in zato kot žrtev določam Inoxa :P

Torej:

  1. Na katero svojo lastnost si najbolj ponosna ?
  2. Kateri športnik / moštvo ti je najbolj pri srcu?
  3. Kateri glasbeni CD / kaseta / vinilka se ti je  najbolj vtisnila v spomin?
  4. Zakaj si odprl svoj blog?
  5. Vaša hiša je v plamenih in lahko rešiš samo eno stvar. Kaj, zakaj?
  6. Kako daleč bi šel pri branjenju svojih interesov?

Recimo, da nisem zgrešila kakšnega pomembnega pravila tele igre? :D

Globinsko čiščenje avtomobila

Naj najprej v svoj zagovor povem, da nisem med na čistočo usekanimi ljudmi. Seveda je odvisno, o čem govorimo. Ne prenesem umazanih kuhinjskih površin, umazanije okoli hrane ali česarkoli kar se dotika hrane, lepljivih površin, umazane kopalnice, neumitih rok. Na zadnje sem še posebej alergična, roke niso nikoli preveč čiste! Vendar me po drugi strani ne moti prah v moji sobi, papirčki po celi mizi in… neposesan avto. Rada imam svoj avto, res! Izredno me peče vest, če ga pobližje spoznam s kakšnim koritom za rože ali, kot zadnjič, zadnjim delom drugega avtomobila. Vendar pa nisem kot nekateri, ki svoje jeklene konjičke obsesivno čistijo ob najmanjšem znaku umazanije. Pravzaprav sem tako daleč od njih, da bi bila težko bolj. Moj avto je pač… umazan. Zelo. Bil. Saj ga posam vsake toliko, recimo da 1x na leto celo obrišem armaturno ploščo… Od zunaj ga seveda umivamo večkrat, ampak znotraj… Not rly. In ker zadnjih nekaj mesecev res nisem imela časa za nič, se je to še toliko bolj poznalo na avtomobilu. Še ko sem imela namen, ga očistiti, sem potem prišla tako crknjena domov, da se mi nič več ni dalo. In potem, ko sem dojela, da je itak že tako umazan, da bolj ne more biti, sem se enostavno odločila, da se sploh ne bom trudila tega čistiti ampak mu bom privoščila lepotni tretma v ročni avtopralnici. Zdaj pa zabavni del… Ne, ni cena, cena je za zjokat, ampak sem si sama kriva.

Pridem jaz tja in pokažem tam zaposlenemu svoj avto. Seveda sem pričakovala, da bo verjetno rekel, da je precej umazan, ampak… Tip je praktično pustil čeljust na tleh. Glede na njegov izraz na obrazu, že dolgo ni imel takega primerka, kot sem jaz :D Moram priznati, da se je meni vse skupaj zdelo izredno smešno, on je pa še kakšnih 10 min prihajal k sebi. Krožil je okoli mojega avtomobila, si ga ogledoval od bližje in vsake toliko zamrmral “katastrofa”. Med drugim sem slišala kar nekaj (meni zabavnih) komentarjev, naprimer:

“Ja gospodična, a imate psa?!” ob ogledu zadnjega sedeža.

Jaz: “Neeeeee, to so lasje!”

“Aja… oprostite…”

Potem, ko me je povprašal nekaj nerelavantnih zadev (koliko kuri avto ipd) in predlagal, da namesto sedanjega rajši vozim twingota (wtf? ravno tako bi bil umazan…) sem mu povedala, da imam rada svoj avto. Na kar je seveda odgovoril z dvignjenimi obrvmi. Na tem mestu mi je potegnilo, da notranjščina mojega avtomobila nekako ne odseva moje pretirane skrbi zanj, zato sem tipično blond odgovorila: “Saj ga vozim na servis!” Njegov odziv? “Aja, celo na servis ga peljete?!?!” Ja v redu no… Get over with!

Zadnja izmed cvetk je bila: “Gospodična, kaj pa študirate?”

Jaz: “Mikrobiologijo.”

“Mikrobiologijo pa tak avto imate?!?!?!” Na tem mestu sem mu že skoraj razložila, da sterilno čisto okolje ni vedno najboljša izbira, pa sem se potem zadržala, ker je že itak in itak izgledal, kot da ga bo kap. Hej, saj ti plačam, da ga očistiš, ne rabim še komentarjev! No, ampak mi je dal kar solidno ceno glede na stanje, tako da se ne smem preveč pritoževati. In ne, ne povem, koliko je stalo, ker me je sram, da dam toliko za čiščenje avtomobila. Ampak hej, saj če gledaš, da ga imam 4 leta se potem to nekako razdeli čez 4 leta…recimo.

Kakorkoli, sedaj je moj avtomobilček lepo čist in recimo, da se bom potrudila, da ostane približno tak. Recimo… Od sedaj naprej je hrana prepovedana, prav tako umazani čevlji. Kar bo glede na okolico našega faxa rahlo težko, ampak v redu.

Naj slike govorijo zase :P In ja, tisto v vratih je osje gnezdo :D Sem ga pustila tam, ker mi je simpatično, lol.

Prej:

Potem:

Šaaaajni!

Ni isti zorni kot, ampak saj je razvidno ;)

Nauk dneva? Če ga že ne očistiš sama, ga vsaj pelji v avtopralnico vsake toliko časa… 1

  1. Normalno bi rekla, da se mi zdi neumno dajati denar, za nekaj kar lahko naredim sama. Ampak potem se pa takole konča in se še bolj skeširam, heh… []

Jezni?

Get it out! Ravnokar sem odkrila, da obstaja stran ihateyou.eu. Namenjena je jeznim izlivom vseh, ki koga/kaj sovražijo. Nekakšna replika FML, samo manj zabavno. Če ste jezni, lahko svojo jezo izlijete na tej strani, v obliki kratkega prispevka, ki se začne z “I hate …” Še vedno mi je zanimivo, kaj vse se najde na internetu hehe. No, mogoče bom naslednjič objavila kaj tam, namesto da pošljem v tri pisane marjetice prvo osebo, ki mi pride pred nos. Ampak FML zmaga :P

Kdo ima danes srečo?

Thunderstorm! :D Pravzaprav sem hotela napisati prispevek (kako tipična blogerka, nekaj se mi zgodi in v roku 10ih minut že udriham po tipkovnici :P ) o tem, da mi Telekom1 skrivnostno pošilja mp3je in DVDje ter da mi ni nič jasno in da gre zagotovo za kakšen trik. Namreč, prejle je pozvonil poštar s paketom zame. Dostikrat kaj naročam z dostavo in ker imam bolj ribica spomin mi uspe včasih tudi pozabiti, da sem kaj naročila. Vendar pa poštar (fleten poštar, sveže meso! =D) ni zahteval denarja. Zato mi je bilo še toliko manj jasno. A sem kaj naročila in že plačala pa je hodilo toliko časa? o.O Čudilo me ne bi…. Čeprav jaz ne plačujem v naprej, ampak vseeno.

Pa privlečem zadevo v hišo in odprem…. Ter najdem 2 DVDja z napisom Da Vinci LEARNING (nov program, menda imajo dobre oddaje-mi še ni uspelo priti do TVja in preveriti…) in mp3. Nič jasno! Nikjer nobenega obvestila, vsaj kakšen listek bi lahko dali, za kaj se gre. In seveda jaz takoj “Hm, a če sem podpisala povratnico lahko kaj zahtevajo od mene?” Kar mi sicer ni logično, ampak hej, danes nikoli ne veš, kje te bo kdo okoli prinesel! Čeprav zakaj bi mi potem pošiljali elektronske naprave na dom brez obvestila… Saj ne da se ga branim, moj (dokaj nov, lol) mp3 namreč rahlo ne uboga, ker sem nekako uspela uničiti tipke. No, ker mi pa zadeva ni dala miru, sem se odločila da preverim vse skupaj. Na srečo mi je potegnilo, da dokaj redno izpolnjujem nagradne igre na Siolu in da obstaja možnost, da sem kaj pošiljala. In grem jaz googlati zadevo… No, izkazalo se je, da je res bila nagradna igra kakšen mesec nazaj, kot del promocije Da Vinci LEARNING in da so bili za nagrado 3-je mp3-ji. Ugani, kdo je sedaj lastnik enega? :P

Ah, made my day :) Hvala Siol, naslednjič pa lahko kakšno obvestilce priložite, da ne bom jaz kravžljala možganov, kdo mi sedaj pošilja zadeve in predvsem kaj hoče od mene :D Če bo delal, bomo pa še videli hehe. Btw, a bi me moralo skrbeti, da so še mp3-ji v nagradnih igrah novejši od tistih, ki jih jaz kupim v trgovini lol?

  1. izdala ga je štempiljka na pošiljki []

Recikliram!

Danes sem pridna in recikliram. Oz. odlagam odpadno embalažo ipd. v za to namenjene kontejnerje/na zbirališča. No, saj to vedno delam, vedno namreč hranim stvari doma z namenom, da jih odložim v za to namenjene zbiralnike, potem pa nekako nikoli ne pridem do tega, da bi jih tja dejansko odnesla… Ampak danes pa bom! :)

Ko se takole lotiš “pucanja” hiše, ugotoviš koliko stvari se pravzaprav nabere… Že kar pomnim zbiram stare baterije. Očitno so mi starši ali šola ali oboji uspešno vbili v glavo, da se baterij ne sme metati v navadne smeti. Žal se spomnim, da sem še nekaj let nazaj za svoje baterije neuspešno iskala zbiralnik. Potem ko sem jih nekaj let zamanj zbirala doma, sem v Merkurju končno odkrila zbiralnik. A ko sem prišla tja, so mi rekli, da je baje namenjen samo baterijam, ki so namenjene za ponovno polnjenje. Jaz sem imela pa same navadne… Takrat mi ni bilo jasno, čemu je temu tako, saj je menda tudi ostale treba nekam dati? No ta skrivnost mi še danes ni jasna, a na srečo smo prišli v obdobje, ko je “moderno” biti EKO. Zdaj vsi ponosno razstavljajo zbiralnike baterij, plastenk, papirja… Včasih pa o tem ni bilo ne duha ne sluha, heh. No, me veseli da smo se premaknili z mrtve točke. Ne vem, kaj se je takrat zgodilo z mojimi nabranimi baterijami. Verjetno so po neuspešnem iskanju vseeno končale v navadnih smeteh. Vendar pa danes ne bo tako, saj sem odkrila zbiralnike starih baterij tako v bližnjem Sparu, kot tudi v DM-u. Še pred tem bom odložila prazne plastenke in steklenice ter kozarce na enem od “ekoloških otokov”. Zamaški od plastenk so romali v kozarček na kuhinjski polici, kjer čakajo, da jih predam prijateljici, ki jih potem nameni za eno od teh akcij.1

Danes pa sem se po nekaj letih ponovno lotila prazniti tudi domačo omarico za prvo pomoč. Neverjetno, koliko starih zdravil se nabere z leti… Večina je krem, ki so bile namenjen uporabi za 1 teden, kar je trajala nadloga, nekaj je zdravil, ki so bila kupljena v prevelikih zalogah in so še popolnoma zapakirana, nekaj takih, ki se jih je redko uporabljalo in jim je pretekel rok. Tudi za stara zdravila sem kakšno leto ali 2 nazaj neuspešno pošiljala maile, spraševala in klicala, kam jih lahko prinesem. Potem mi je uspelo ujeto eno od akcij zbiranja starih zdravil v naši lekarni, a je potem dolgo ni bilo več. Mislim, da so v zadnjem letu končno spet uvedli, da se zdravila lahko prinese nazaj v lekarno. Zadnji čas! Če pa kaj res ni primerno za v navadne smeti… Torej, danes bom tja odnesla tudi celo vrečko odpadnih zdravil. A kdo ve, kaj točno potem naredijo z njimi?

Zadnja postaja bo pa še knjižnjica. Ja, tudi za knjige. In ne, ne bom “reciklirala” svojih knjig :D Zadnjič sem tam odkrila novo pridobitev-zbiralnik starih tonerjv in kartuš. KONČNO!!! Neuspešno ga iščem že vsaj 5 let… In ko sem vprašala, če lahko pritovorim svojo zalogo izpraznjenih tonerjev, so mi rekli, da seveda lahko. Jupi =)  Thunderstorm bo torej danes imela “zeleni dan” in raznosila vso svojo zalogo odpadnih zadev na za to namenjene kraje. Ah, I feel good =)

  1. Ja, zbiram plastenke ja. Ker mi je neumno, da porabimo toliko tega in mečemo v navadne smeti… Sama redko kupim karkoli v plastenki, pa se mi jih je nabralo vsaj 15. []

« Novejši zapisi
Starejši zapisi »