Recikliranje, Dutch style

Mislim, da moram na tem mestu najprej priznati, da sem rahlo odvisna. In sicer od recikliranja. Jaaaa, to je mogoče ja. Namreč danes sem dejansko imela obupno slabo vest, ker sem morala nekaj hrane, ki ni bila več primerna za uporabo, vrčti v navadne smeti. Namreč šlo je za pecivo, ki bi ga doma vrgla na kompost in se tolažila s tem, da če že mečem hrano stran1, jo vsaj recikliram. Tukaj pa te opcije nimam in še vedno travmiram nad dejstvom, da moram biološke odpadke metati med ostale smeti.

Na splošno si še nisem prišla čisto na jasno, kako je na Nizozemskem z reciliranjem. Eno izmed mojih prvih opažanj v katerikoli državi je njihov odnos do recikliranja. Kar me spomni na dobro kolegico iz Bosne, s katero sva se spoznali v Nemčiji in sem ji po nekaj prepričevanja uspela vbiti v glavo, da ni tako težko plastenke ali karton od mleka vrči v ustrezno vrečko. V zahvalo sem kar nekajkrat slišala da naj ne skrbim, ko umrem, bo poskrbela, da bom reciklirana! :D Ampak plastiko je pa potem vseeno metala v ustrezne smetnjake. To mi je bilo v Nemčiji (no, Bavarska, ne upam si trditi da je povsod enako) všeč: recikliranje! Najbolj me je fasciniral sistem vračila kovinske in plastične embalaže v menzah ter trgovinah. Ja, tudi mi imamo to do neke mere, ampak v samopostrežnih restavarcijah pri nas tega nisem zasledila. Tam si kupil pločevinko kokakole in če si prinesel pločevinko nazaj si dobil denar nazaj. Prav tako so ločevali palstiko, kovino in papir. Na Nizozemskem sem zaenkrat odkrila, da se ločuje papir in plastika, vendar po dosedanjih ugotovitvah recimo ni emabalaža, tako kot pri nas, kjer lahko v embalažo daš konzerve in tetrapak od mleka. Tu je samo izključno plastika, brez folij ipd. Čeprav res moram preverti, kaj je s pločevinkami… Sem pa po pregledu računa in googlanju izraza (jah, tudi čebulo v prahu sem v trgovini iskala s slovarjem v eni roki…) ugotovila da imajo neko zadevo imenovano “statie fles”, kar je očitno neka vrsta vračljive embalaže. Torej, kupiš kokakolo v plastenki, prineseš plastenko nazaj v trgovino in dobiš denar nazaj v obliki bona, ki ga predložiš na blagajni. Kakšna čudovita ugotovitev za reciklaža-freaka kot sem jaz!

Na tem mestu bi še rada povedala, da res ni tako jebeno težko reciklirati. Neštetokrat se mi namreč naredi, da se mi ljudje smejejo, če jim rečem, naj odložijo smeti v ustrezen koš. Ker očitno je blazno težko roko premakniti 10 cm bolj v desno/levo in zadevo odložiti v ustrezen koš. Znam biti precej vztrajna pri prepričevanju pa tudi pri dokazovanju kam gre kakšna stvar. Namreč če kaj vem, je to to, v kateri koš gre kateri odpadek in kaj se z njim zgodi (odvisno od države). Na neki točki me je določen družinski član tako zjezal s svojim pametovanjem kaj vse gre v embalažo (po njegovem pač vse, kar ima vsaj malo plastike na sebi, kar seveda ni res), da sem pisala lokalni komunali in dobila pisno potrdilo da ja, plastična tehtnica, kljub dejstvu da je iz plastike, resnično ne paše v embalažo. Od takrat naprej imam mir s pametovanjem okoli tega z njegove strani.

Res ne vem, zakaj je ljudem takšen problem malo zreducirati smeti, sploh v času, ko imamo čisto preveč odpadkov samo zaradi tega, ker mora biti vse zapakirano v sto in en ovoj. Kljub svoji izobrazbi na področju varnega ravnanja s hrano sem včasih vseeno skeptična glede tega, ali je bolje stvar ustezno pakirati in podaljšati rok uporabe, ali pa bi bilo pametneje vse skupaj pač uporabiti sveže in ne pretiravati z vsem možnim konzerviranjem.Število vse možne plastične embalaže v trgovinah je namreč za moj okus že čisto previsoko. Sploh od kar je postalo moderno, da se prodajajo “sveži in zdravi prigrizki to-go“, kar pomeni še več plastike, da lahko ljudje kupujejo precenjeno sadje narezano na koščke in pakirano v plastične lončke.

Na tem mestu sem se spomnila še na eno zadevo, ki me vedno zmoti v Sloveniji: čistilni servisi, ki ne upoštevajo ločevanja. Primer, ki sem ga videla neštetokrat: imaš 3 vrečke za ločevanje smeri, pride čistilka in lastoročno pomeče vse v eno vrečko. Obstajajo izjeme, seveda. Ampak v ogromno primerih se naredi točno to. Ne vem, ali je problem v pomankanju znanja in ustreznih navodil, v ignoranci  ali čem drugem2.

Bottom line: recikliranje je kul. Še bolj kul bi bilo, če bi na splošno uporabljali manj stvari za enkratno uporabo in manj metali stran, ampak to je že druga zgodba.

  1. kar počnem izredno nerada in najbolj od vsega sovražim ljudi, ki si naložijo polne krožnike na self service in potem 3/4 pustijo []
  2. sicer priznam, da če bi meni izplačevali mizerno plačo za težaško delo, s številnimi kršenji delovno-pravne zakonodaje, bi verjetno tudi vse skupaj poslala nekam, kar je pač v tem primeru samo še en problem več []

Bodite prvi in komentirajte "Recikliranje, Dutch style"

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !