Veter

Ta si nedvomno zasluži posebno omembo, poleg samega dejstva o čisto zblojenem vremenu. Naslednjič, ko se pritožujem nad vremenom doma, me lahko kdo mirno brcne. V zadnjih dveh dneh sem vsaj 2x zletela s kolesa, 3x napol zletela, napol namerno sestopila in neštetokrat preklela veter, dež in vse ostalo. Ne samo da je pihalo pihalo, zraven je vsake toliko prineslo še leden dež oz. to, čemur pri nas pravimo »babje pšeno«, ki te nič kaj prijetno biča v obraz, medtem ko se trudiš ostati na cesti.

Res je sicer, da se je včeraj menda razbesnela poštena nevihta nad tem delom Evrope, ampak vseeno. Tukaj itak VEDNO piha, razlikuje se samo v tem, kako zelo piha. Zadnje dva dni recimo, vsaj pol poti do cilja prehodim, ker predvsem na odprtih poljih preveč piha, da bi sama sebi verjela, da se bom pravočasno ujela če pride res močen sunek vetra. Med drugim nimam želje končati v jarku ali pod kolesi avtomobila.

Si pa po dosedanjih opažanjih upam trditi, da se da ta veter uporabiti namesto prezračevalnega sistema. Imam teorijo, da je zračenje v tej stavbi narejeno izključno na veter. Ne vem, kje točno imajo te odprtine za odzračevalnike, ampak veter lahko slišim v sobi, kuhinji in kopalnici. Kadar malce bolj zapiha je precej creepy iti na wc, sploh ponoči, ker ti nad glavo tuli veter, čeprav je najbližje okno 2 sobi stran. Moram pa reči, da pride prav, kadar v kuhinji kaj prismodiš. Čeprav takrat seveda ne bo pihalo, bo rajši zjutraj, ko te že itak zebe kot mačka ker še nisi prižgal gretja.

Zadnje dni se občasno tudi vprašam, če bodo rastlinjaki v katerih delam, dejansko zdržali vse to pihljanje. Sicer glede na to, da tu stojijo že nekaj časa, si človek drzne pričakovati da bodo, ampak ko ti začne tramovje cviliti nad glavo in v okna biča dež, nad tabo pa čisto temni oblaki… takrat se pa začneš spraševati, če ti zavarovanje krije razbito glavo zaradi padajočega stekla.

In the other news: počasi bom razumela, zakaj moja mentorica, ki je po rodu italjanka, obupuje nad to državo in njeno administracijo. V zadnjih dneh sem namreč imela veselje spoznati delovanje administrativnih mlinov, ki imajo očitno sicer za vsako priložnost vsaj en obrazec, ampak ko na eno vprašanje ni odgovora, te pošiljajo v krogu od ene osebe do druge, dokler nisi na točki, ko boš zavarovanje odgovornosti rabil že zato, ker boš nekoga namerno zbil s kolesom.

Pa da se ne bomo narobe razumeli, po mojih izkušnjah so bili še vsi domačini zelo prijazni do mene. Danes sem celo po praktično enem mesecu končno srečala eno izmed deklet s hodnika, ki je celo sama od sebe začela pogovor z mano in je res simpatična.

Za sodelavce imam med drugim starejšega gospoda, ki je očitno blazno navdušen nad Slovenijo in me je celo pozdravil z »dobro jutro« ter še mlajšega navdušenca nad adrenalinskimi športi, ki je očitno v Bovcu preizkusil vse, kar se preizkusiti da. Starejši je prepričan, da je Slovenija lepša od Nove Zelandije (kjer je očitno tudi bil), ampak o tem bom sodila, če mi kdaj uspe priti do NZ. Svet je majhen v glavnem.

Bodite prvi in komentirajte "Veter"

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !