Produktivnost na temperaturi ledišča

No pa imam spet odveč čas, ki ga lahko zapravim na blogu. Saj bi ga že kakšen dan prej, pa sem se nekako vedno odločila, da kaj pa če rajši ne bi… Danes sem itak že cel dan/noč neproduktivna, tako da res nima smisla kvariti čisto neproduktivnega dneva s produktivnostjo. Te mi zadnje čase itak kronično primanjkuje.

Kaj torej počnem? Saj v bistvu verjetno nikogar ne zanima, ampak ker se ne izživljam preko fejsbruha se moram pa preko bloga. Tiste 5x na leto, ko se mi da. Uspešno sem prespala cel dan in se zbudila ob 6h zvečer. Ja, to je možno. Imam sicer dva dokaj solidna izgovora, en je ta, da je moj bioritem itak čisto zmešan, drugi pa, da sem šla spat ob nekje 10ih dopoldne. Optimisti bi se zdaj hahljali v stilu “eheheh a je bla dobra žurka?” No, realno gledano pa žal nimam toliko socialnega življenja, da bi bila kjerkoli do 10ih dopoldne. Sem imela nočno, potem mi je pa do konca knjige manjkalo ravno še nekaj 100 strani in sem seveda morala končati dotično knjigo. Čeprav me sedaj jeza, ker nimam zadnjega dela trilogije, čeprav sem si jo na knjižnjem sejmu ogledovala. Ampak letos sem sama sebe pripravila do razumnega dogovora, namreč da reees ne rabim tako nujno teh knjig in da sem si v zadnjih nekaj letih že kupila večino “must have” zadev. Knjige, ki jih bom prebrala samo 1x pa pač ne rabim imeti doma. Bomo počakali tisti 2 leti, da pridem na vrsto v knjižnici. Sem si pa privoščila en strip Asterixa in Obelixa, malce za dušo. Ne najnovejšega, tisti je bil samo v trdi vezavi in toraj s temu primerno ceno. Sem zadnja leta prešla na kupovanje skoraj izključno mehkih platnic, ker so pač občutno cenejše. Z nekaj izjemami seveda, določene knjige si zaslužijo, da zanje dam manjše premoženje. Ravno zadnjič me je sodelavka spraševala, kaj si jaz sploh privoščim in po nekaj mozganja sem prišla do odgovora: knjige in tortice. Dream big! No ja.

Kakorkoli, ker sem vstala takrat, ko večina ljudi je večerjo, je sedaj seveda ura okoli 4ih zjutraj in sem daleč od tega, da bi bila zaspana. Poleg tega sem zaradi neke nemarne viroze zadnje nekaj dni tako in tako preležala/prespala in imam posledično postelje čez glavo dovolj. Čeprav resno ne smem zboleti spet/še bolj pred novim letom, ker ne bo nič kaj zabavno delati z vročino. Mislim, da mi vesolje lahko nakloni vsaj zdravje na novoletni dan, če sem že za božič1 dobila sledeče: spala nič celo noč zaradi bolečega grla, cel dan pekla slaščice, imela plan se ustaviti še na dveh koncih pred službo in uspešno ostala s pokvarjenim avtomobilom 500 m od doma. V dežju, doh. Kaj si lahko človek želi lepšega, kot glavobol, dež in pokvarjeno sklopko na božični večer? Lucky as always. Torej, mislim da si upravičeno zaslužim spodobno novo leto. S spodobno mislim brez vročine, glavobola ipd, z zmerno količino dela in solidnim vzdušjem v službi ter kakšno snežinko. Prosim prosim prosim, a lahko dobim sneg?? Ne rabim nobenih daril, bi pa reeees rada sneg! Lani sem končno kupila smučarsko čelado pa je doživela komaj nekaj smučanj, letos bi jo res rada malce bolj izkoristila.

Uau, samo meni pa vedno uspe zaiti na vsaj štiri ločene teme preden pridem do bistva… ni čudno, da mi pravijo, da nikoli ne utihnem. Torej, namesto da bi sedaj počela karkoli produktivnega, torej brala karkoli za magisterij oz naredila sploh karkoli povezano z mojo tematiko, saj me članki žalostno čakajo že pol leta in nič od mene, jaz sedim tukaj in se odločam kateri film bom pogledala. Nočni spored na National geographicu in ID Discovery namreč vem že na pamet. Lahko bi tudi končno popravila CV, ga prevedla v angleščino, oddala tisto prošnjo za internship, si priskrbela sliko, na kateri ne jem ali grozim ljudem… Lahko bi popravila profil na LinkedIn, kar tudi odlašam že pol leta ali karkoli podobno produktivnega. Mogoče končno spet ponovila kakšno lekcijo nemščine na Duolingo (btw luštna stran, priporočam!). Ampak nene, se bom rajši sama sebi smilila, kako ne vem kaj naj s sama s sabo in delala še enega izmed mnogih planov v stilu “saj bom vzela svoje življenje v roke in naredila to in to in to”. Namesto tega pol časa gledam dokumentarec o smeteh (zanimivo-Plastik fantastik, google it), zraven pa brskam po oglasih za delovna mesta in že v žnjto ugotavljam, da v Sloveniji pač nikoli ne bom dobila službe, ki si jo želim. Oz. ne bom dobila službe pika. No mogoče pa sploh ne vem kaj bi rada, tudi to je opcija. Ampak nekako od daleč se mi vseeno sanja v katero smer bi rada šla, edini problem je, da tu ne vidim nobene opcije za to. Zahvalim se lahko pa tudi sama sebi, ker vedno delam 10 stvari pa nobeni se ne posvetim 100%. Ali me pa nobena ne zanima dovolj, da bi se ji posvetila, hm. Bolj verjetno je, da se še vedno ne znam odločit, kaj bi rada. Po eni strani bi rada poizkusila čim več stvari, po drugi mi je pa jasno, da če želim biti res dobra v nečem je skrajni čas, da vložim več časa v to. Včasih bi se kar nekam poslala, ker imam 100 idej kaj bi lahko, pa nič ne naredim. In potem se vrtim v krogu smiljenja sami sebi in zganjanja fovšarije nad drugimi (sama pri sebi seveda, na glas se ne spodobi). Pa prekleto dobro vem, da se samo od sebe ne bo nič uredilo in je treba kaj migniti za to, samo do tega miganja pa potem ne pridem. Bom po novem letu! Upam.

Torej kot rečeno, blazno produktiven dan. Lahko si napišem še 1000 in 1 listek, kaj vse moram narediti, pa bom na koncu vseeno končala pred računalnikom, nejevoljno pogledala omenjene listke in se odločila, da še destič danes preverim, če je kaj novega na 9gag. Meni res ni pomoči.

  1. pa to se menda piše z velikim B ane? ne bom, iz principa []

Bodite prvi in komentirajte "Produktivnost na temperaturi ledišča"

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !