Update

No, vidim da že celo večnost nisem nič napisala… Saj ne da še kdo bere (glede na to, kje je blog in na trenutno vsebino spletne strani vam človek pač ne more zameriti…), ampak vseeno. Bom malce pisala zase, za dušo ali kako že? Seveda je ura spet 5 zjutraj in nisem niti malo zaspana. Namesto da bi sedaj primerno utrujena prišla iz službe, sem neprimerno zbujena in poskušam biti produktivna kar se tiče učenja za četrtkov izpit. Več kot očitno mi gre odlično, če sem spet končala na spletu. *vzdih*

No, ker je zdravje trenutn bolj kot ne v podnu, sem danes ostala doma. Ne vem sicer, ali je bila to najboljša izbira, ampak če ti je res slabo in se na sploh počutuš slabo, verjetno 8 ur na nogah in na slabem zraku ni najboljša izbira. Tako sem se prepričala da bo pač najboljše če pokličem, da me ne bo, ker bi drugače spet šla na šiht, se počutila obupno slabo in potem bi me sodelavke eno uro podile domov. Spet. Posledično sem prespala cel dan in seveda sedaj nisem niti najmanj zaspana. Lovely. Prav tako nimam pojma, kaj sem prebrala na zadnjih dveh paketih slajdov, ampak hej, vsaj naslove sem ustrezno obarvala in v wordov dokument skopirala neizmerno količino opomb, za katere do danes nisem vedela, da obstajajo in jih nanese še za dodatnih 30-40 strani, ki naj bi jih znala do četrtka. Suuure.

Kar se tiče ostalih področji… s faxom sem praktično konec, ampak ker je sedaj itak izpitno obdobje tega dejstva še nisem čisto dobro zaobjela. Dejansko mi nikoli več ni treba na nobeno predavanje, vaje ali seminar. Tudi mi ni treba več napisati nobenega seminarja, for a lifetime. Huh. Saj po eni strani je to to kar sem hotela, po drugi pa… what now? Večno vprašanje ane. No, ker se mi dolgoročni načrti uspešno sesuvajo v prah, jih v nadaljne sploh ne bom delala. Naslednje pol leta je itak rezervirano za magisterij, s katerim začnem v marcu, do konca februarja imam pa še nekaj izpitov s katerimi se lahko pozabavam. Pa službo. Ker potem, ko je še zadnji neuspeli poskus reševanja stanja na področju zasebnega življenja splaval po vodi, sem se odločila, da je vseeno če čim več delam, ker učila se itak ne bom. Prav tako sem si primerno zapletla love life ravno takrat, ko so me čakale še zadnje obveznosti na faxu sploh. Bravo jaz! No, vsaj zadnje leto sem, da ne bodo posledice še bolj katastrofalne. To je pa tako, če po nekaj letih nekoga spustiš blizu in si čisto preveč dobre volje… Ker če sem jaz dejansko happy, prvič po nevem koliko letih, potem se karma seveda odloči in reče: “Hop cefizelj, takole pa ne bo šlo! Pustimo jo zdaj 1 teden v oblakih, potem bo šlo pa vse k vragu ehehehe. Let`s get popcorn and watch the show.” No, realno gledano imam pač smolo, kot še toliko drugih ljudi, ampak potem ko po zeloooo dolgem času dobiš obdobje ko je vse res super in fino in si dejansko srečen, potem je toliko težje prileteti na realna tla in ostati sam z enim velikim vprašanjem: Zakaj spet jaz? *globok vzdih* Še ena zelo pomembna lekcija, ki je očitno prejšnjič nisem odnesla: Ne zapletaj se s sodelavci. Sploh. Nikoli.

Ampak mene seveda nikoli ne izuči. Sploh če se nekdo za kogar misliš, da nimata absolutno nič skupnega, izkaže za osebo s katero imata kar nekaj skupnih lastnosti in si ji za povrh še všeč. Kao. Ampak seveda jaz uspešno odženem še tako zagrete ljudi, ker jaz sem pač jaz. Ubijalski karakter in 3x predolg jezik. Oh well… Saj vem, da včasih pač stvari ne delujejo, kar res ne razumem je, kako je lahko en dan res super, naslednji dan ti pa reče “da ga je minilo in da sta si preveč različna”. Huh? Sem pretty sure da je kakšna moja briljantna osebnostna lastnost imela kaj opraviti s tem, da se je situacija tako korenito spremenila v jako kratkem času. Ampak izvedela seveda ne bom nikoli. Kar mogoče ni slaba stvar, živicira me pa še zmeraj. Rahlo neugodno je tudi dejstvo, da… I rly had a crush on him? Tako da če ga vidim vsak vikend to ravno ne pomaga izboljšati situacije. Zdajle se mi poje tisti komad If I could turn back time

Saj sem navajena da nimam sreče na tem področju, ampak damn, sooo close! Joj. To je najslabše od vsega. Če zadeva že v štartu ne bi funkcionirala bi pač rekla “eh, moving on” tako pa… Oh oh oh.Koliko časa povprečno traja, da se ti nehajo vrteti dialogi v glavi in nehaš secirati vsako skupno sekundo, v iskanju tiste usodne napake/napak, ki so pripeljale do neželenega konca? Rahlo butasto se mi zdi, da se sekiram za tako kratkoročno zadevo, ampak če se ti to ne dogaja ravno vsake nekaj mesecev potem nisi navajen. I guess.

V glavnem, spet smo na začetku. Počasi bi rabila plane za en dober dopust poleti, ker rabim vsaj eno stvar, ki se je lahko veselim. Ker drugače vse izgleda samo super moreče. No, sem pa dobila super hudo temo za magisterij! Edini hakeljc je, da je spet problem v sredstvih (beri:denarju) in je vprašanje, koliko od zastavljenih zadev bom dejansko lahko izvedla. Ampak v teoriji pa moja magistrska pokriva edini dve področji mojega študija, ki me dejansko zanimata. Vsaj nekaj ane :)

3 komentarjev na "Update"

  1. kastiljo, dne 8.02.2013
    kastiljo

    Par mesecev po mojih izkušnjah :P

    Sicer pa zate nenavadno pozitiven konec, lepo, (p)ostajaš pozitivna ;)

  2. thunderstorm, dne 20.02.2013
    thunderstorm

    Jao, hvala za to vzpodbudno informacijo :D First hand information, I take it?

    More bit kaj pozitivnega, drugače bi si že žile rezal… Če se mi ne bi tko upirale seveda. Ti še med živimi? ^^

  3. kastiljo, dne 25.02.2013
    kastiljo

    Iz prve roke, ampak verjetno je to odvisno od vsakega posebej in od situacije, ne me tepst, če pri tebi ne bo isto :D
    Še med živimi, ampak ne na blogu. No, od zadnje objave imam ene tri, štiri nedokončane, to kaj šteje? :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !