Mesečni arhiv: Julij 2012

Call me maybe?

Jaz res nikoli ne bom razumela nasprotnega spola. No, saj ne da razumem svoj spol, ampak to bolj zato, ker se mi na splošno ne da kaj preveč ukvarjati z ljudmi, pa še dojemam nekako tako hitro kot Sid iz Ice Age.1

Zakaj za vraga me vprašaš za številko, če potem ne pokličeš?! Pa ne rečem nekaj dni, ampak 2 tedna?! Nisem jaz tista, ki težim že pol leta in preko sodelavcev dajem dvomljive namige. Čleovek bi mislil, da če si nekomu všeč, te ta nekdo kao povabi v kino in izprosi številko, da potem bo pa mogoče poklical? Ampak ne, očitno ne. Dajmo še naprej hoditi kot mačka okoli vrele kaše. Pa jaz tega res ne razumem no! Dala sm ti številko, jebemti a lahko pokličeš?! Ne spadam med tiste sorte ljudi, ki si številko izmislijo ali pa jo dajo in se nikoli ne javijo. Če meni nekdo ni všeč, mu to jasno in glasno povem, tako kot povem vse, kar si mislim. Ni ravno bleščeče dobra lastnost, ampak tako vsaj zreduciraš ljudi na tiste, s katerimi se ti splača izgubljati čas in na tiste, s katerimi se ne gre ubadati. Tudi nisem tip človeka, ki bi se vrgla v naročje vsakemu, ki pokaže trohnico zanimanja. Ampak okej, če mi že skoraj leto dni skačeš na okoli, te vsaj približno poznam in si mi simpatičen…jah okej, zakaj pa ne. Ampak če mi rečeš, da me vabiš v kino in izprosiš številko, potem nekako pričakujem, da boš poklical? Jaz res ne razumem, v čem je težava? A mi to nekdo razloži prosim? Zakaj skačeš okoli punce par mesecev, ko končno dobiš številko si pa prevelik pussy, da bi poklical? Saj ne grizem, madona. No, tudi, če je potrebno, ampak načeloma… Če ne bi hotela s tabo ven, ti ne bi dala ševilke. Simple as that. Še celo povedala sem, kdaj me ni doma. Tiste uboge 4 dni letošnjega dopusta. Ampak ne, očitno to ni dovolj? Najboljše da jaz skačem za tabo ali kaj?! Not gonna happen. Nisem jaz prosila za cifro, niti nimam tvoje, nisem jaz povabila v kino, torej…Pa sploh se nisva vmes videla že vsaj 4x.

Resnično me zanima, ali imam samo jaz tako neizmerno srečo, ali vedno rabite 1 mesec, da pokličete?! I do not like waiting. No, saj ne da sem čakala. Če bi čakala na tole povabilo bi presneto zadevo že nehali predvajati v kinu, preden bi se ta človek zmigal. Ampak me vseno zanima, ali je to univerzana zadeva, ali imam pač jaz neverjetno srečo?

Mogoče se je pa ustrašil? Glede na to, kakšne volje sem bila zadnjič… še Godzila bi bežala pred mano, tako kot so tudi vsi, ki so imeli vsaj kanček zdrave pameti. Ampak hej, en dan na mesec sem menda lahko slabe volje?! Pa ne bi rekla, da me nikoli prej ne bi videl super slabe volje… Ohja, še ena izmed stvari, ki mi res nikoli ne bodo jasne. A je to pač po sistemu, ko nekaj dobiš te pa ne zanima več? Samo v tem primeru ne razumem, zakj si še vedno ves prijazen in jamraš, da sem ti všeč, hkrati pa nisi sposoben iti na kavo? Res bravo.  Imaš cifro, use it! Ali pa mi daj mir. Ker če kaj sovražim, so ljudje, ki se ne znajo odločiti, kaj bi radi.  In očitno imam neizmerno srečo, da vedno naletim prav na take.

  1. Btw- huda risanka, ena redkih, da je 4. nadaljevanje še vedno smešno. []

Pakiranje, mala nočna mora

Jutri grem na dopust. Končno! Pravzaprav grem na dopust čez dobrih 7 ur in seveda jaz ne bi bila jaz, če bi se spravila pakirati vsaj kanček bol zgodaj. Ampak problem je v tem, da iz dna srca sovražim pakiranje. V tem trenutku si res zelo želim bit mož. Ali partner od neke ženske. Zakaj? Ker jim vedno spakirajo žene! Redke so izjeme med pripradniki moškega spola, ki jih jaz poznam, da si pakirajo sami. Vsem ostalim, predvsem starejši generaciji, spakira žena. Žena zlika, vzame vse, kar naj bi se vzelo s sabo, se odloči kaj vzeti, zloži in spakira. Hudič je, ker nisem mož, nisem razvajen sinček in nisem srečnež s prijazno punco, torej si moram pakirati sama. Hudiča.

Že iz navade si vedno pripravim seznam. Da ne bi kaj pozabila (ker v 21. stoletju se res sesuje svet, če pozabiš zobno pasto in potuješ v kakšno evropsko prestolnico, tam so zobne paste res dragocena in težko dosegljiva dobrina!), če grem na daljše potovanje pa naredim seznam, zato da ne pozabim česa na destinaciji :D In ja, rahlo si kompliciram življenje, rahlo. Kakorkoli, seznam je najmanjši problem. Večji problemi so: a) odločiti se, kaj vzeti sabo, brez da bi napolnil 3 potovalke1, b) zlikati izbrano, c) spraviti v kovček. Predvsem zaradi točke b) vedno do zadnjega odlašam pakiranje. Ker se mi kronično ne da likati. Sovražim likanje. Ampak sovražim tudi pomečkane obleke. Čeprav na koncu, ne glede na to, kako prekleto zadevo zložiš, bo vedno pomečkana. Ampak lažje preživim par črt, kot izgled pomečkanega kuhinjskega srveta po enem tednu uporabe.

Zdajle je super praktični primer, kaj vse počnem, kadar bi morala pakirati. Pišem blog. Ker to je res esencialno za jutrišnje potovanje. V sosednji sobi me čaka kup cun, jaz pa se poskušam racionalno odločiti, ali bi vzela kavbojke (“za vsak primer”) ali ne (“itak bo 30 stopinj”). Resnici na ljubo-kavbojk nisem imela gor že 2 meseca, tako da res ne vem, zakaj za vraga sedaj kompliciram z njimi.2  Ampak to sem pač jaz. Naslednji problem so čevlji-nekaj udobnega za pohajkovanje, ampak kaj pa, če bo dež? Edini, ki ne premočijo so pri 30ih stopinjah smrt za noge. Edini udobni premočijo v pol sekunde. Sovražim, če me zebe v noge. No, majice in puloverji so zadnji problem, ker jih imam tako malo (spodobnih), da nimam veliko maneverskega prostora :D Živcira me dejstvo, da VEM, da bom na koncu cel čas skakala na okoli v najljubši kikli, ostalih 3/4 oblek bom pa neuporabljenih prinesla nazaj. Ampak živelo kompliciranje!

Fascinira me tudi dejstvo, kakšne zanimive prioritete imam glede tega, kaj je prvo na seznamu. Ne, ne gate ali majice, prvih nekaj mest zasedajo: potrdilo o plačilu, kartice, zdravila (no ok ta je sprejemljiva), očala, mp3, računalnik, polnilec za računalnik, polnilec za telefon, USB kabl itd. Torej, briga me če pozabim cunje, glavno da imam vse polnilce! In telefon, bože nedaj iti brez telefona. Ohja, človek se malce zamisli. No, ampak sem vseeno praktična-denar in zdravila so med prvimi 3mi! Moto moje mame je bil vedno: “Vzemi dokumente, zdravila in denar, ostalo dobiš za denar!” :D V bistvu res, ampak nekako ne bi rada skakala na okoli in iskala modrcev po random mestu, ker jih že tako čisto pretežko najdem. Ampak point taken.

V glavnem, pakiranje za dopust je nočna mora. Kakšna sreča, da grem letos samo 1x na dopust!

  1. kakšna tipična ženska, kar rahlo sram me je []
  2. Ker bo mogoče dež! In 15 stopinj! In navadne hlače res premočijo… []