Malo mešano na žaru

Kaj pa jaz kaj počnem zadnje čase? Razen da pustim blog samevati in ga bom atm uporabila za filtriranje svoje…jeze, razočaranja, whatever u call it. PMS? Tudi lahko, why the hell not.

Hja, večinsko nekako takole: med tednom se nekaj trudim s faksom, kjer imam obdobja “ah saj bo” in obdobja “zakaj točno ne pošljem vsega skupaj k vragu?” Potem se nekaj trudim učiti, zaradi izpita vzamem frej vikend in ne delam, zato da lahko edina padem dotični izpit in od vseh, ki so mi prej tako vztrajno govorili “ti boš itak naredila, tebe ma ful rad! [profesor]” dobivam pomilovalne poglede in vprašanja “ja kaj boš pa sedaj??” Ja konec sveta bo, ddd? A ni to vedno, ko ne narediš izpita? Doh. Zbiram vse igračke, da jih lahko vzamem s sabo na drevo in ne pridem več dol.

Mislim, saj ne da sem super skulirana okoli dejastva, da imam zdaj še 3 super težke izpite za poletje (poleg še 2h ali 3h), ampak roko na srce… nisem se kaj pretirano zavzeto učila oz. sem se učila napačne stvari in torej ni kriv profesor ampak moja nedisciplina zadnje čase. Rahlo hecno mi je sicer, da sem od 30+ ljudi v letniku ena izmed 4ih, ki je uspela rešiti čisto logično nalogo na kolokviju, ampak ker se pač nisem napiflala na pamet skic določenih aparatur, pač nisem naredila izpita. Ker zakaj bi razumel procese, če se lahko učiš na pamet! Juhuhu.

No, pa dejstvo, da mi do konca 5. knjige G.R. Martina manjka še kakšnih 200 strani in se seveda nisem mogla upreti skušnjavi, tudi ni kaj prida pripomoglo k bolj zavzetemu študiju. Ah ja, na isti dan kot izpit je bil tudi eden izmed večjih projektov, katerega glavna organizatorka sem bila jaz. No vsaj dotični projekt je super uspel in sem reees zadovoljna ker smo se imeli super fino fajn =) Sicer sem cel dan prenašala mize, table, klopi itd. na okoli in konec dneva pobirala plastične kozarce in ovitke od bombonov ter po 15ih urah dela padla v posteljo ob 10h zvečer. Ampak totally worth it, ker je bila to edina dobra stvar v zeloooo dolgem času.

Ko ti gre na vseh področjih super fino fajn [preberi to s sarkazmom], se seveda še v službi menjajo šefi in vsak dan poslušaš, kako bodo odpuščali, kako bomo imeli mogoče 4 šihte na mesec itd. Ok saj meni je to študentsko delo, ampak ga opravljam že približno 6 let in sem rahlo navazana na vse skupaj. Saj imam ups and downs, kot povsod, vendar mi je delo (kljub občasnih izpadom) všeč, s sodelavci se dobro razumem in plača je za naše konce solidna (recimo no..). Vendar v tej firmi dela še pol moje familje in če gre vse skupaj v tri pisane marjetice se nam pač ne piše ravno rožnato, sploh mojemu delu družine ne. In ja, to me rahlo živcira. Rahlo. Saj ne, da lahko kaj naredim okoli celotne situacije, a vseeno. Mogoče bi si morala končno poiskati drugo delo. Ampak kot rečeno, tu mi je všeč (kolikor toliko) in predvsem sem imela že vse splanirano za poletje. Sedaj pa kaže, da bom mogoče rabila novo službo do konca poletja in se mi vse skupaj, spet, sesuje v prah. Aja ne, nimam planov za dopust, ker itak nimam ne časa ne denarja za to.Ampak vse ostalo pač… Bolj ko skušaš biti produktiven, manj uspeha imaš pri tem, očitno.

Aja v prostem času pa lahko še od sorodnikov poslušam, kako sem butasta ker sploh študiram, ker le kaj imam od tega! Hja, saj to ane. Mi pa to govori nekdo, ki v življenju ni napisal prošnje za delo, ker je udobna službica čakala nanj. Ampak to sem samo jaz neumna, ker študiram, pa neumna sem ker delam, kar delam, pa neumna sem, ker še vedno živim pri starših. Kul, fino da vem. I love u too.

Včasih se vprašam, a sem jaz res tako nesposobna, ali enostavno nimam sreče, a sem premalo odločna, ali vsega po malem? Ironično je, da mi res ni noben problem delati in v bistvu si sploh ne predstavljam ne-delati, ampak glede na trenutno situcaijo bom očitno na koncu ostala brez vsakega dela in potem…no potem se mi bo pa res odpelajo. Saj vem, da je večini ljudi pač služba služba, oddelajo tistih 8 ur (tisti “srečneži” z 8 urnim delavnikom) in je to to. 1 Ampak meni recimo bi bilo pa super fino če bi lahko delala 12 ur, samo da bi mi plača pokrila stroške. Da bi se lahko končno spokala od doma in enkrat v življenju imela toplo vodo za tuširanje. Pa nobenega dretja. Predvsem nobenega dretja in kurjavo pozimi. That would be nice. Tako pa v bistvu visim doma, kao zato ker študiram, zato da na koncu v bistvu ne bom nič imela od tega študija? Ker čisto vsi, ki jih poznam in kogarkoli vprašam, kje je dobil vsaj poletno delo v našem “fohu”, vsi rečejo, da je oče/mama/teta/stric poznal tega in tega. Aha. Super. Res dobra motivacija! Ah.

V bistvu preveč jamram ane? Samo tako neumno se mi zdi, da res rada delam pa bom očitno na koncu brez dela, one way or antoher. V glavnem…ah ja, začela sem pa s tem, da kadar ne delam, delam za fax, zato da lahko potem padem izpite in potem preostale vikende delam, zato da lahko zavrnem nekih 5 povabil na koncerte/kavo/športno udejstvovanje. Ker vsi hodijo ven proti večeru, ko jaz začnem delati. Tako da atm uspešno failam na podrčju izobraževanja in družabnega življenja. Ker itak Murphy ane- ko sem jaz doma nihče nima časa, ko imam službo me pa vsi vabijo ven. What a surprise! Ta zgodba postaja že rahlo stara, pa še vedno me nikoli ne izuči.

Na koncu se res vprašaš, what for?

Naslov nima absolutno nobene veze z ničemer, ampak zakaj za vraga bi jo pa imel.

  1. Srečneži v narekovajih, ker a) se meni zdi boljše imeti daljši delovni čas (jjaja nora sm, get over with) ali vsaj bolj fleksibilen in b) ker vem da imaš ljudi, ki delajo po 12-14 ur na dan za mizerno plačo []

Bodite prvi in komentirajte "Malo mešano na žaru"

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !