Mož vreden čakanja-George R.R. Martin
Če še niste slišali zanj, potem nedvomno niste ljubitelj fantazijske literature. Eden izmed mojih top 5 najljubših pisateljev (avtor serije Pesem ledu in ognja/ A song of ice and fire) se namreč te dni mudi v Sloveniji, med drugim je bil danes (23.6.2011) ob 18.00 v Konzorciju. In glede na dolžino vrste… se zna zgoditi, da prav zdaj končuje podpisovanje knjig.
Kje začeti? Najprej bi rada povedala tole: IMAM AVTOGRAM G.R.R. MARTINA!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa how awesome is that??!?!?! Posvečen meni, meni osebno! Besede ne morejo opisati neizmerne sreče, ki jo trenutno doživljam. Ja, zmešana sem, ja nora sem…nora na dobre knjige! In skupaj z mano še na stotine drugih fanov iz Slovenije, sodeč po obisku. Za omenjeni avtogram sem namreč stala v vrsti 5 ur. Ja, PET UR. Skoraj 6 pravzaprav. Ne, nisem se zmotila. Prišla sem pol ure prej in prišla na vrsto ob 11h zvečer. Ob tem bi rada povedala, da izjemno cenim, da je pisatelj tak car. Podpisovanje naj bi namreč trajalo samo 1 uro. Ko sem jaz prišla, je bila vrsta iz Konzorcija do avtobusne postaje pred Konzorcijem. Eno uro kasneje sem bila bližje Martinu za točno… 2 metra. V naslednjih 5ih urah sem imela več kot dovolj časa popolnoma zaobjeti in dojeti, kako vztrajne in zveste oboževalce ima Martin v Sloveniji. Vrsta se je vila čez celo knigarno in ven na cesto, skrajšala se je pa šele okoli 10ih zvečer, torej 4 ure za tem, ko se je vse skupaj začelo. Koliko je bilo ljudi? Več sto. Mogoče tistoč, nimam pojma. Neko dekle je pisatelju reklo, da se to zgodi, ker je Slovenija tako majhna in vsi lahko pridejo v Ljubljano. Pižama (=Boštjan Gorenc) je potem dodal, da Martin ni pričakoval, da bo prišla VSA Slovenija
Kot smo namreč izvedeli, se je pisatelj prej mudil na Poljskem, kjer je najdaljše podpisovanje trajalo 3 ure in pol. Jaz sem prišla do svojega avtograma po 5ih urah čakanja in ob mojem odhodu se je vrsta ljudi še vedno vila čez celotno zgornje nadstropje Konzorcija.
Ob tem moram pohvaliti tudi osebje, saj so bili izjemno prijazni, nam nosili vodo in čokoladke in vsake toliko povedali, koliko je še čakanja, kaj se dogaja ipd. Vsaka jim čast. Za vse, ki ste zamudili: G.Martin je cel car! Njegov najljubši lik je Tyrion (moj tudi, moj tudi!), na vprašanja o likih in njihovih zgodbah ne odgovarja, včeraj je bil na obisku Postojnskega gradu in le ta mu je bil tako všeč, da ga bo uporabil v naslednji knjigi. Med drugim pa najbolj cenim dejstvo, da je gospod, ki ni več med najmlajšimi, sedel in podpisoval knjige pol dneva. Sam od sebe je namreč rekel, da bo tam, dokler ne bodo vsi tisti, ki so prišli podpisat knjigo, dobili podpisa. In teh je bilo ogromno. Sicer je na žalost ravno, ko sem že skoraj prišla na vrsto (pol ure prej), moderator (Pižama-Boštjan Gorenc, prevajalec knjig) rekel, da ne bo več pisal posvetil, ker že toliko časa piše in nas je še ogromno. Odgovarjal je sicer na vprašanja in lahko si se slikal z njim. A ker je kar nekaj ljudi imelo s sabo več knjig, sem se odločilila, da pa vseeno poskusim srečo in ga, z eno samo knjigo, prosim, če se lahko prosim prosim podpiše in napiše, da je zame. In je! Moj odgovor je bil “Thank you, thank you, you are awesome!!!” in nasmeh nekam čez ušesa. Ahhh!
Hvaležna sem sama sebi, da sem oblekla poletno oblekico. Ko smo še čakali zunaj je bilo namreč nekje okoli 30 stopinj in gmota ljudi, ki se drenja okoli tebe, vse skupaj spremeni v savno. Needless to say, da je pot tekel v potokih. Malce manj sem si hvaležna za čevlje s peto, v katerih sem sicer že preživela cel maturantski ples. Na srečo je bila petka minimalna, neka 2 cm, a kot je rekla še ena navdušena (opetkana) obževalka pred mano-še tako udobni čevlji niso več udobni po 5ih urah stanja na nogah. Tako da smo na koncu skupinsko obupale in capljale čez knjigarno bose. Ampak nam je bilo vseeno; vseeno za boleče noge, vseeno za prepotene obleke in ure čakanja-imeli smo priložnost videti enega najboljših in najuspešnejših picev fantazijske literature in to odtehta vse. In to v Sloveniji!
Moram reči, da če bi mi nekdo rekel, da bom na nekaj čakala 5 ur, stala na nogah, se drenjala stisnjena med ljudi pri 30ih stopinjah in za po vrhu še v petkah… mu ne bi verjela. Ampak za nekatere stvari se pač splača čakati in tole je bila nedvomno ena izmed enkratnih izkušenj. Hvala za obisk George, zakon si! =)
Prilagam še nekaj slikic. Avtogram je malček cenzuriran, ker moje pravo ime pač ni važno na tem mestu Kvaliteta je bolj tako tako, posneto s telefonom. Ampak ja, to je vrsta
Čez ceeeeeeeeeelo knjigarno.

Vrsta skozi vrata

Oja, vrsta!

George R.R. Martin

Avtogram
Moj moj! 1
- Če se slučajno kdo najde na fotkah in ne želi da so objavljene, naj mi to sporoči na mail/v komentarju. Meni gre namreč neizmerno na živce, če se moje fotke znajdejo na internetu, tako da razumem take pripombe. Tudi če te uradno na javnem mestu lahko slikajo in bla bla bla. [↩]