Kapučino fail
Ugotovitev noči: Kave v prahu niso tako nedolžno založene s kofeinom, kot se zdi na prvi pogled. Sicer pa se sama o vsebnosti kofeina v omenjenih zadevah uspešno prepričujem glede na trenutne potrebe.1 To izgleda nekako tako:
Opcija A: Nimam druge kave na dosegu,budnost zaželjena-”Saj tole ima dovolj kofeina, če to spijem ne bom zaspana!”
Opcija B: “Lušta” se mi nekaj toplega, imam namen iti spat v bližnji prihodnosti- “Ah, saj itak nima nič kofeina, samo mleko v prahu in kup umetnih dodatkov!”
See? No danes se je izkazalo, da mogoče opcija B ne drži vedno… Ups. Zakaj bi spala sedaj, če lahko cel dan prespim! Ahja. Potem pa obvisim na straneh ala failbook/loldogs ipd in je ura 3 zjutraj. Kvalitetno porabljen čas, ni kaj. Pa berem maile. Maile, ki me razjezijo, vzejevolijo in pripravijo do razmišljanja o stvareh, ki bi morale ostati nekje na zaprašeni polici v moji glavi.
You cannot change the past. Deal with it! Failing at it… Ne, enkrat za spremembo nimam v mislih mojih ponesrečenih poskusov na področju medsebojnih odnosov. Moje področje fail-anja se tako in tako uspešno razširja na pretty much vse kar delam ali sem delala.
Obožujem organiziranje, rada se učim zanimive stvari, rada imam fax, rada imam študij, rada imam odgovornost, rada imam karate… pa vseno fail-am na vseh teh področjih. Vedno bolj in bolj. Mogoče bi se enostavno morala lotiti ene stvari na enkrat in to izpeljati dobro. Ampak jaz ne bi bila jaz, če si ne bi na glavo nakopala več, kot zmorem. No, zmorem že, vprašanje se pojavlja pri kvaliteti opravljenega… Po drugi strani pa, če nisem polno zaposlena, sem čisto nesrečna. In zato si naložim cel kup stvari, sestavim plan, ki se mi sesuje na vseh možnih koncih in nato kot kupček nesreče opazujem, kako mi zadeve uhajajo iz rok, ter lovim padajoče opeke, preden se vse skupaj sesuje v prah.
Kakor koli obrneš, jaz sem definicija za fail. Sam toliko, če bo kdo delal nov slovar, naj pod pojem fail vstavi primer- Thunderstorm.
Ugotovitev noči, 2.del: Veliko lažje je opaziti in se vznejevoljiti ob domnevnih napakah drugih, kot priznati, da si sam počel isto, leta in leta, se zavedal tega in vseeno naredil… nič. Ampak svoje napake itak vidimo šele, ko je čas za popravljanje le-teh že zdavnaj minil.2