Kdo je “the one” in kako veš, da resnično obstaja?

Od kar pomnim, se ljudje na določene moje komenatarje v pogovorih, ki se tičejo prihodnosti v zvezi z zvezami, družino in otroci, slej ko prej odzovejo z: “Počakaj, boš spoznala nekoga, ki te bo čisto zmešal in boš zanj naredila vse. Spremenila se boš za 180°. Premlada si, da bi vedela, kaj hočeš.”

Na to bi lahko odgovorila na 101 način, a ob branju neke knjige me je zadnjič prešinilo- Kako pa veš, da ta nekdo dejansko obstaja? Si ga srečal/a? Ker bolj kot razmišljam, več takih pogovorov, ki jih prevrtim v glavi (in zagotavljam vam, da jih ni bilo malo), bolj se poskušam spomniti, kdo od vseh teh ljudi je v danem trenutku sploh bil v srečni zvezi. Sploh kdo?

Ne bom rekla, da ne poznam srečnih parov. Poznam kar nekaj ljudi, ki si mi zdijo neverjetno luštni skupaj, ki delujejo, kot da so pa res narejeni drug za drugega. Kakšna je resničnost za 4imi stenami je seveda druga, a pustimo to na tem mestu pri miru.1 Izgledajo super zadovoljni sami s sabo. Ampak bolj kot razmišljam… ne spomnim se, da bi mi kdokoli izmed njih solil pamet z idejami o nekom, ki samo čaka, da ga srečam in bo the one. Pa pravzaprav bi edino oni imeli to pravico? Ampak ne, vedno mi s tem solijo pamet ljudje, ki a) niso v resni zvezi, b) skačejo s cveta na cvet, c) so samski. S kakšno pravico mi potem na vsak način poskušate vsiliti idejo o the one and only? A ga/jo vi imate? Ali si samo želite, da bi dejansko obstajal/a?

Ne resno, zakaj se na to nikoli ne spomnim, kadar mi ljudje začnejo utrujati s temi zadevami? Verjetno zato, ker imam že tako kronično dovolj teh pogovorov, da se mi niti ne da več argumentirati. Vendar pa bi naslednjo osebo, ki se mi bo čutila dolžna povedati, da me nekje v prihodnosti čaka prince charming,2 rada vprašala- Ali ga ti imaš? Si ga/jo srečal? Živiš z njo/njim? In edino osebo, ki mi bo na ta vprašanja odgovorila z da, bom pripravljena poslušati in upoštevati. Edino taka oseba mi ima pravico reči, da nekdo tak obstaja. Seveda tudi taki ljudje ne morejo vedeti, ali bo takšna zveza resnično trajala. Ampak lahko pa trdijo, da so našli nekoga, za kogar se je vredno spremeniti v samih temeljih.

Ampak kot rečno, vsi pametnjakoviči dosedaj so bili nekje v zgoraj omenjenih točkah, torej nikakor na položaju, da utemeljijo svoje trditve. Na tem mestu se sprašujem, zakaj ljudje tako trdno vrjamejo, da obstaja the one? Ali so sploh v resnici tega mnenja, ali to govorijo kar tako? Moje ugibanje bi bilo, da si želijo, da bi bilo tako. K tem mišljenju se zatekajo tako, kot se nekateri zatekajo k veri. Pa saj to v bistvu v nekem smislu je vera? Vera, da obstaja nekdo, ki bo vreden, da zanj narediš ravno karkoli. Vendar imajo vere eno majčkeno napakico, ki se pa meni zdi bistvenega pomena- nihče ne more dokazati, da je temu res tako. In jaz nisem tip človeka, ki bi bil pripravljen nekaj verjeti samo na podlagi fantaziranja, jaz imam rada dokaze. In dokaz v tem primeru bi bil nekdo v obstoječi zvezi, ki lahko reče, da je pa to zanj the one and only in predvsem, da se je zanj/o popolnoma spremenil.3 To je namreč v splošnem misel, ki mi jo ljudje hočejo vsiliti, ko omenim svoje poglede na zadeve. Da bom baje nekoč spoznala nekoga, zaradi katerega bom popolnoma spremenila svoje mišljenje o družini in zvezah na splošno.

Hja, tako bom rekla. Kot z vsako vero je tudi tu tako, da se lahko kregamo v neskončnost. Ampak za nadaljne razgovore bi si pa resnično želela, če mi o takih temah ne bi pridigali ljudje, katerih zveza je trajala največ nekaj mesecev, ki so stari 30+ in brez družine ali taki, ki so zamenjali več partnerjev, kot imam jaz cunj v omari.

Na tem mestu mogoče lahko še dodam, da sem že srečala nekoga, ki je (bil) vse, vse, kar od osebe nasprotnega spola sploh nikoli ne bi pričakovala. Ustrezal je vsem mojim glavnim standardom (čeprav vsi trdijo,da so previsoki) in imela sem ga neizmerno rada. Ampak tudi zanj ne bi spremenila mišljenja na temo družine. Če bi zadeva zdržala na dolgi rok, bi se sicer bila pripravljena prilagoditi do neke meje, dalj, kot za kogar koli drugega, a še vedno ne čez črto moje meje. Torej, “spremenila” bi se za nekih 45°, nikakor pa ne za 180, kot mi je nekdo napovedal nedolgo nazaj. Ne, ni bil popoln, vendar to tako nihče ni. In če to ni bilo najbližje popolnosti, potem ne vem, kaj je. Suprise me…Or not.

Eno je prilagajanje, drugo je pa živeti v iluziji in upati na nekaj, kar po vsej verjetnosti ne obstaja. Zatorej vas prosim, da mi v prihodnje prihranite komentarje na to temo, razen če ustrezate opisu v drugi polovici 4. odstavka tega besedila oz opombi št 3. Hvala.

  1. Poznam par, oz. sedaj že bivši par, ki sta bila skupaj skoraj 10 let. Nikoli jih nisem videla kregati se, vedno sta izgledala uigrana in vsaj ena polovica sedaj izgleda, kot da ji je nekdo vzel življenje, ampak nekako še vedno diha. []
  2. zaradi katerega bom menda popolnoma spremenila svojo osebnost in življenje []
  3. Nekajmesečne zadeve in mlade ljubezni ne štejejo. Če si skupaj z nekom že več let, mogoče celo desetletji in si še vedno mnenja, da je eni in edini zate, potem se pa prosim oglasi.  Seveda bi potem potrebovali še eksperiment, ki bi potrdil, da je to dejansko namenjeno vsaki živeči osebi, ampak pustim podrobnosti ane. []

4 komentarjev na "Kdo je “the one” in kako veš, da resnično obstaja?"

  1. Dajana, dne 15.11.2010
    Dajana

    Kupi knjigo Vrtinec – Esther in Jerry Hicks. ;)

  2. Prome, dne 15.11.2010
    Prome

    Glede na to, da je monogamija družbeni konstrukt, potem bi lahko trdili, da gre na neko vrsto religije :mrgreen:

  3. Nataša, dne 16.11.2010
    Nataša

    Princi charming (in princese) ne obstajajo. Razmerje je trdo delo in zaljubljenost traja le kake tri mesece, potem pa se je treba truditi za kolikor toliko prijetno sobivanje. Včasih uspe, včasih ne. Če pa se nekdo ob razhodu obnaša, kot si omenila v opombah (..kot da ji je nekdo vzel življenje, ampak še vedno diha..), prav gotovo ni primeren za zdravo razmerje. Odvisniki od odnosov so energijski vampirji in takih se je dobro izogniti v velikem loku.

  4. thunderstorm, dne 18.11.2010
    thunderstorm

    Jap, to, da ne obstaja trdim že ves čas, pa mi vseeno vsi stalno solijo pamet s tem. Resno mi gre na živce. Poznam tudi zelo dober primer “odvisnika od odnosov”, kot si ga poimenovala- še nekaj, kar ne bom nikoli razumela :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !