Mesečni arhiv: Junij 2010

Dooooost je blo!

Uradno končujem z učenjem. FU medicina! Jutri imam zadnji izpit in vse bolj kristalno jasno mi je, da bo epic fail. Hja, piflarija mi pač nikoli ni šla, še sploh če me dotična snov ne zanima niti od daleč. In že pred leti sem ugotovila, da nima smisla da sedim za knjigami če mi gre po glavi samo še “a bo že konec, a bo že konec, a bo že konec”. Septembra bom veselo jamrala, ker bom do vratu v učenju, ampak meni se res kronično ne da več in uradno zaključujem učenje za poletne izpitne roke. Kar je preveč je pa preveč. S posledicami se bomo ubadali kasneje, moji možgani pa že plavajo na blazini okoli Karibov in v eni roki držijo koktejl, v drugi pa knjigo (tako za dušo). V soboto se jim uradno pridužim še jaz! Wiiiiiiii =) Helou poletje! :D

#3-Verižimo se

Yeeees,  I was choosen! :D Obožujem take zadevice, tako da kar pojdimo… :P

  • Na katero svojo lastnost si najbolj ponosna ?

Hum, kakšno vprašanje lol. Nisem ravno znana po tem, da bi hvalila sama sebe hm. Mmmm bolj težko najdem kaj, na kar sem lahko res ponosna. Mogoče na to, da imam svoje principe in se jih striktno držim? Ampak ne vem, ali sem res ponosna na to. Bom izbrala bolj nevtralno zadevo, za katero sicer ne bi ravno rekla da sem ponosna in se tolčem po prsih ker sem tako super kul, lahko pa rečem, da mi je všeč, da to znam :) Peka. Menda dobro pečem :) Slaščice that is. Obožujem peko in vedno vsi pohvalijo moje torte in ostalo pecivo. Preizkušeno tudi včeraj-češnjevo pecivo, čokoladna torta in indijančki. Ostala sta 2 kosa češnjevega peciva in kakšna petina torte :D Da ne bo preveč suhoparno dodajam slikovni dokaz:

Čokoladna, home made, vključno z okraski.

  • Kateri športnik / moštvo ti je najbolj pri srcu?

Ah prosim vas, a sem punca a nisem? ;P Nikoli nisem spremljala športa po televiziji, ker tudi sicer nism ljubiteljica. Edino kar občasno spremljam je rokomet in pa trenutno fuzbal. Samo po tej smoli v sredo… Joj. Zadnja minuta noooo =( Pa res so si zaslužili iti naprej… FU ZDA. Kakorkoli, nimam najljubšega športnika/moštva :P Razen če šteje moja ekipa pri treningih karateja? =P

  • Kateri glasbeni CD / kaseta / vinilka se ti je  najbolj vtisnila v spomin?

Em CD, kaj je že to CD? :D Nikoli nisem bila pretirano navdušena nad glasbo tbh. Niti v OŠ, niti v SŠ niti sedaj nisem imela in nimam najljubših izvajalcev. Mojih sten nikoli niso prekrivali posterji skupin ali posameznih pevk/pevcev, ker me to nikoli ni interesiralo. Mirno lahko povem, da bolj slabo ločim različne glasbene stile. Poslušam kar je na radiju in pa starejše izvajalce rock/pop. Edina skupina, ki bi jo lahko kadarkoli štela pod najljubšo in edina, od katere imam celo 4 CDje, od teh 2 originalna, so The Offspring. Če povem po pravici, niti ne vem, ali so še na sceni? Zadnje čase nisem ujela, da bi izdali kaj novega. Zadnji CD, ki ga imam jaz je bil Splinter, moj osebno najljubši pa je še vedno Conspiracy of one ali pa Americana.  Še danes so mi všeč.Poleg zgoraj linkanega kumada mi je med boljšimi tudi tale:

YouTube slika preogleda
  • Zakaj si odprla svoj blog?

Ah, to je pa enostavno vprašanje :) Ker ljubim pisanje in se vedno pritožujem :D Pa nikoli ne znam biti kratka. Kakšen twitter ipd zame ne pride v poštev. Omjitev št. besed?! Prosim vas… V gimnaziji sem bila vedno živčna, ko smo imeli pri angleščini omejitev 250-350 besed. Halo?!?! To je komej uvod… Kot rečeno se tudi blazno rada pritožujem in ker me celo moji najbolj lojalni prijatelji ne morejo vedno poslušati, se potem razpišem. Pred časom računalnika sem pisala dnevnik v papiranti obliki, potem sem nekaj let aktivno pisala na Viji in nato tudi zasebno na računalniku. Blog mi je pa kul ker… obstaja možnost, da nekdo prebere kar napišem in torej v bistvu nekdo “posluša”, hkrati je pa ta nekdo v večini primerov nekdo xy, ki me ne pozna in mi je torej vseeno, kaj si misli. Nekomu poveš, pa v bistvu ne poveš. Blog imam torej za izlive jeze, žalosti, razočaranja, veselja… in ker rada pišem.

  • Vaša hiša je v plamenih in lahko rešiš samo eno stvar. Kaj, zakaj?

Ne kliči hudiča, madona! Sama sem doma ta teden, a hočete da požgem bajto?! :O Se mi zdi, da če bi že kaj reševala bi zagotovo lahko več kot eno stvar :P Drugače pa, rešila bi denarnico. Ker ima vse dokumente in vse in je potem lažje dobiti ostale zadeve… Saj bi rekla omaro s knjigami, ampak mi ne bi uspelo :) Pa najljubšo in najstarejšo plišasto igračko.  In ja, če bi imela čas za denarnico bi imela čas tudi za tega pliškota :P

Hm, nenavadno kratki odgovori zame, ampak se mi ne da filozofirati. Naslednjega izberem… Inoxa. Sem imela v mislih Mašona, ampak vem, da je nedosegljiva in zato kot žrtev določam Inoxa :P

Torej:

  1. Na katero svojo lastnost si najbolj ponosna ?
  2. Kateri športnik / moštvo ti je najbolj pri srcu?
  3. Kateri glasbeni CD / kaseta / vinilka se ti je  najbolj vtisnila v spomin?
  4. Zakaj si odprl svoj blog?
  5. Vaša hiša je v plamenih in lahko rešiš samo eno stvar. Kaj, zakaj?
  6. Kako daleč bi šel pri branjenju svojih interesov?

Recimo, da nisem zgrešila kakšnega pomembnega pravila tele igre? :D

Globinsko čiščenje avtomobila

Naj najprej v svoj zagovor povem, da nisem med na čistočo usekanimi ljudmi. Seveda je odvisno, o čem govorimo. Ne prenesem umazanih kuhinjskih površin, umazanije okoli hrane ali česarkoli kar se dotika hrane, lepljivih površin, umazane kopalnice, neumitih rok. Na zadnje sem še posebej alergična, roke niso nikoli preveč čiste! Vendar me po drugi strani ne moti prah v moji sobi, papirčki po celi mizi in… neposesan avto. Rada imam svoj avto, res! Izredno me peče vest, če ga pobližje spoznam s kakšnim koritom za rože ali, kot zadnjič, zadnjim delom drugega avtomobila. Vendar pa nisem kot nekateri, ki svoje jeklene konjičke obsesivno čistijo ob najmanjšem znaku umazanije. Pravzaprav sem tako daleč od njih, da bi bila težko bolj. Moj avto je pač… umazan. Zelo. Bil. Saj ga posam vsake toliko, recimo da 1x na leto celo obrišem armaturno ploščo… Od zunaj ga seveda umivamo večkrat, ampak znotraj… Not rly. In ker zadnjih nekaj mesecev res nisem imela časa za nič, se je to še toliko bolj poznalo na avtomobilu. Še ko sem imela namen, ga očistiti, sem potem prišla tako crknjena domov, da se mi nič več ni dalo. In potem, ko sem dojela, da je itak že tako umazan, da bolj ne more biti, sem se enostavno odločila, da se sploh ne bom trudila tega čistiti ampak mu bom privoščila lepotni tretma v ročni avtopralnici. Zdaj pa zabavni del… Ne, ni cena, cena je za zjokat, ampak sem si sama kriva.

Pridem jaz tja in pokažem tam zaposlenemu svoj avto. Seveda sem pričakovala, da bo verjetno rekel, da je precej umazan, ampak… Tip je praktično pustil čeljust na tleh. Glede na njegov izraz na obrazu, že dolgo ni imel takega primerka, kot sem jaz :D Moram priznati, da se je meni vse skupaj zdelo izredno smešno, on je pa še kakšnih 10 min prihajal k sebi. Krožil je okoli mojega avtomobila, si ga ogledoval od bližje in vsake toliko zamrmral “katastrofa”. Med drugim sem slišala kar nekaj (meni zabavnih) komentarjev, naprimer:

“Ja gospodična, a imate psa?!” ob ogledu zadnjega sedeža.

Jaz: “Neeeeee, to so lasje!”

“Aja… oprostite…”

Potem, ko me je povprašal nekaj nerelavantnih zadev (koliko kuri avto ipd) in predlagal, da namesto sedanjega rajši vozim twingota (wtf? ravno tako bi bil umazan…) sem mu povedala, da imam rada svoj avto. Na kar je seveda odgovoril z dvignjenimi obrvmi. Na tem mestu mi je potegnilo, da notranjščina mojega avtomobila nekako ne odseva moje pretirane skrbi zanj, zato sem tipično blond odgovorila: “Saj ga vozim na servis!” Njegov odziv? “Aja, celo na servis ga peljete?!?!” Ja v redu no… Get over with!

Zadnja izmed cvetk je bila: “Gospodična, kaj pa študirate?”

Jaz: “Mikrobiologijo.”

“Mikrobiologijo pa tak avto imate?!?!?!” Na tem mestu sem mu že skoraj razložila, da sterilno čisto okolje ni vedno najboljša izbira, pa sem se potem zadržala, ker je že itak in itak izgledal, kot da ga bo kap. Hej, saj ti plačam, da ga očistiš, ne rabim še komentarjev! No, ampak mi je dal kar solidno ceno glede na stanje, tako da se ne smem preveč pritoževati. In ne, ne povem, koliko je stalo, ker me je sram, da dam toliko za čiščenje avtomobila. Ampak hej, saj če gledaš, da ga imam 4 leta se potem to nekako razdeli čez 4 leta…recimo.

Kakorkoli, sedaj je moj avtomobilček lepo čist in recimo, da se bom potrudila, da ostane približno tak. Recimo… Od sedaj naprej je hrana prepovedana, prav tako umazani čevlji. Kar bo glede na okolico našega faxa rahlo težko, ampak v redu.

Naj slike govorijo zase :P In ja, tisto v vratih je osje gnezdo :D Sem ga pustila tam, ker mi je simpatično, lol.

Prej:

Potem:

Šaaaajni!

Ni isti zorni kot, ampak saj je razvidno ;)

Nauk dneva? Če ga že ne očistiš sama, ga vsaj pelji v avtopralnico vsake toliko časa… 1

  1. Normalno bi rekla, da se mi zdi neumno dajati denar, za nekaj kar lahko naredim sama. Ampak potem se pa takole konča in se še bolj skeširam, heh… []

Jezni?

Get it out! Ravnokar sem odkrila, da obstaja stran ihateyou.eu. Namenjena je jeznim izlivom vseh, ki koga/kaj sovražijo. Nekakšna replika FML, samo manj zabavno. Če ste jezni, lahko svojo jezo izlijete na tej strani, v obliki kratkega prispevka, ki se začne z “I hate …” Še vedno mi je zanimivo, kaj vse se najde na internetu hehe. No, mogoče bom naslednjič objavila kaj tam, namesto da pošljem v tri pisane marjetice prvo osebo, ki mi pride pred nos. Ampak FML zmaga :P

Kdo ima danes srečo?

Thunderstorm! :D Pravzaprav sem hotela napisati prispevek (kako tipična blogerka, nekaj se mi zgodi in v roku 10ih minut že udriham po tipkovnici :P ) o tem, da mi Telekom1 skrivnostno pošilja mp3je in DVDje ter da mi ni nič jasno in da gre zagotovo za kakšen trik. Namreč, prejle je pozvonil poštar s paketom zame. Dostikrat kaj naročam z dostavo in ker imam bolj ribica spomin mi uspe včasih tudi pozabiti, da sem kaj naročila. Vendar pa poštar (fleten poštar, sveže meso! =D) ni zahteval denarja. Zato mi je bilo še toliko manj jasno. A sem kaj naročila in že plačala pa je hodilo toliko časa? o.O Čudilo me ne bi…. Čeprav jaz ne plačujem v naprej, ampak vseeno.

Pa privlečem zadevo v hišo in odprem…. Ter najdem 2 DVDja z napisom Da Vinci LEARNING (nov program, menda imajo dobre oddaje-mi še ni uspelo priti do TVja in preveriti…) in mp3. Nič jasno! Nikjer nobenega obvestila, vsaj kakšen listek bi lahko dali, za kaj se gre. In seveda jaz takoj “Hm, a če sem podpisala povratnico lahko kaj zahtevajo od mene?” Kar mi sicer ni logično, ampak hej, danes nikoli ne veš, kje te bo kdo okoli prinesel! Čeprav zakaj bi mi potem pošiljali elektronske naprave na dom brez obvestila… Saj ne da se ga branim, moj (dokaj nov, lol) mp3 namreč rahlo ne uboga, ker sem nekako uspela uničiti tipke. No, ker mi pa zadeva ni dala miru, sem se odločila da preverim vse skupaj. Na srečo mi je potegnilo, da dokaj redno izpolnjujem nagradne igre na Siolu in da obstaja možnost, da sem kaj pošiljala. In grem jaz googlati zadevo… No, izkazalo se je, da je res bila nagradna igra kakšen mesec nazaj, kot del promocije Da Vinci LEARNING in da so bili za nagrado 3-je mp3-ji. Ugani, kdo je sedaj lastnik enega? :P

Ah, made my day :) Hvala Siol, naslednjič pa lahko kakšno obvestilce priložite, da ne bom jaz kravžljala možganov, kdo mi sedaj pošilja zadeve in predvsem kaj hoče od mene :D Če bo delal, bomo pa še videli hehe. Btw, a bi me moralo skrbeti, da so še mp3-ji v nagradnih igrah novejši od tistih, ki jih jaz kupim v trgovini lol?

  1. izdala ga je štempiljka na pošiljki []

Recikliram!

Danes sem pridna in recikliram. Oz. odlagam odpadno embalažo ipd. v za to namenjene kontejnerje/na zbirališča. No, saj to vedno delam, vedno namreč hranim stvari doma z namenom, da jih odložim v za to namenjene zbiralnike, potem pa nekako nikoli ne pridem do tega, da bi jih tja dejansko odnesla… Ampak danes pa bom! :)

Ko se takole lotiš “pucanja” hiše, ugotoviš koliko stvari se pravzaprav nabere… Že kar pomnim zbiram stare baterije. Očitno so mi starši ali šola ali oboji uspešno vbili v glavo, da se baterij ne sme metati v navadne smeti. Žal se spomnim, da sem še nekaj let nazaj za svoje baterije neuspešno iskala zbiralnik. Potem ko sem jih nekaj let zamanj zbirala doma, sem v Merkurju končno odkrila zbiralnik. A ko sem prišla tja, so mi rekli, da je baje namenjen samo baterijam, ki so namenjene za ponovno polnjenje. Jaz sem imela pa same navadne… Takrat mi ni bilo jasno, čemu je temu tako, saj je menda tudi ostale treba nekam dati? No ta skrivnost mi še danes ni jasna, a na srečo smo prišli v obdobje, ko je “moderno” biti EKO. Zdaj vsi ponosno razstavljajo zbiralnike baterij, plastenk, papirja… Včasih pa o tem ni bilo ne duha ne sluha, heh. No, me veseli da smo se premaknili z mrtve točke. Ne vem, kaj se je takrat zgodilo z mojimi nabranimi baterijami. Verjetno so po neuspešnem iskanju vseeno končale v navadnih smeteh. Vendar pa danes ne bo tako, saj sem odkrila zbiralnike starih baterij tako v bližnjem Sparu, kot tudi v DM-u. Še pred tem bom odložila prazne plastenke in steklenice ter kozarce na enem od “ekoloških otokov”. Zamaški od plastenk so romali v kozarček na kuhinjski polici, kjer čakajo, da jih predam prijateljici, ki jih potem nameni za eno od teh akcij.1

Danes pa sem se po nekaj letih ponovno lotila prazniti tudi domačo omarico za prvo pomoč. Neverjetno, koliko starih zdravil se nabere z leti… Večina je krem, ki so bile namenjen uporabi za 1 teden, kar je trajala nadloga, nekaj je zdravil, ki so bila kupljena v prevelikih zalogah in so še popolnoma zapakirana, nekaj takih, ki se jih je redko uporabljalo in jim je pretekel rok. Tudi za stara zdravila sem kakšno leto ali 2 nazaj neuspešno pošiljala maile, spraševala in klicala, kam jih lahko prinesem. Potem mi je uspelo ujeto eno od akcij zbiranja starih zdravil v naši lekarni, a je potem dolgo ni bilo več. Mislim, da so v zadnjem letu končno spet uvedli, da se zdravila lahko prinese nazaj v lekarno. Zadnji čas! Če pa kaj res ni primerno za v navadne smeti… Torej, danes bom tja odnesla tudi celo vrečko odpadnih zdravil. A kdo ve, kaj točno potem naredijo z njimi?

Zadnja postaja bo pa še knjižnjica. Ja, tudi za knjige. In ne, ne bom “reciklirala” svojih knjig :D Zadnjič sem tam odkrila novo pridobitev-zbiralnik starih tonerjv in kartuš. KONČNO!!! Neuspešno ga iščem že vsaj 5 let… In ko sem vprašala, če lahko pritovorim svojo zalogo izpraznjenih tonerjev, so mi rekli, da seveda lahko. Jupi =)  Thunderstorm bo torej danes imela “zeleni dan” in raznosila vso svojo zalogo odpadnih zadev na za to namenjene kraje. Ah, I feel good =)

  1. Ja, zbiram plastenke ja. Ker mi je neumno, da porabimo toliko tega in mečemo v navadne smeti… Sama redko kupim karkoli v plastenki, pa se mi jih je nabralo vsaj 15. []

Kupovanje kopalk je nočna mora!

Vsaj zame. Pa verjetno še za kakšno, ki nima ravno postave, kot tiste punce iz revij. Kdorkoli že izdeluje kopalke je diskriminatoren. Ker madona kje za vraga piše, da imamo vse joške?! Sploh v velikosti C! Kaj, a če mi mati narava ni naklonila lepih balkončkov, potem pa sploh ne smem na plažo?! Jaz se tudi hodim kopat in rabim kopalke! In glede na svoja leta pač ne morem imeti tistih bikini topov, ki smo jih nosile pri 12ih… In ravno tu se pojavi ogromen problem- kako za vraga dobiti kopalke, kjer mi bo prov zgornji IN spodnji del? Nočna mora, vsako leto znova…1

Na srečo so vsaj v zadnjih letih uvedli prodajo po kosih, torej zgornji in spodnji del posebej. Ker to je res neumno, a če imam rit v velikosti 36/38, pomeni da imam joške B ali C? Ja ne bi bilo slabo ja… Žal se mati narava ni strinjala! In torej je bilo in je vsakič znova pravi uspeh dobiti kopalke, kjer mi zgornji in spodnji del ustrezata. Poleg težav z velikostjo glede spodnjega in zgornjega dela, imam probleme tudi z modeli kopalk. Namreč 3/4 je bikinijev. Ja, saj bikini kopalke so luštkane… na lepo obdarjenih puncah. Na meni pa izgledajo naravnost smešno in v njih se nikakor ne počutim dobro. Potem imaš kopalke s košaricami, kjer občasno celo najdem kakšen fleten model, ampak seveda se številke začnejo pri 70B. Ja, hvala lepa. Očitno se pri izdelovalcih kopalke abeceda začne pri B-ju. Diskriminacija! (Glede na pogovore sicer ugotavljam, da imajo podobne probleme tudi punce, ki so pre(?!)več obdarjene. 2 ) In potem je še en model kopalk, kjer so spredaj “spete” skupaj in se zavežejo za vratom. Ta je meni osebno najljubši, ker je edini model, ki dobro izgleda na meni. Ampak guess what? Nikjer jih ne dobim. Zato pa imam tiste ene uboge kopalke izpred 5ih let, ki so že tako obrabljene, da se mi menda vse vidi skozi če so mokre. Ampak so moj najljubši model! Ki ga nikjer več ne dobim… No, danes sem celo našla ene precej podobne, ampak seveda ni bilo številke, doh!

Zadnje 2 dni sem preživela v neuspešnem iskanju kopalk. Pomerila sem za celo tovarno zadev, pa enostavno nič ni bilo prav… Ali ni bilo zgornjega dela, ali pa ni bilo spodnjega dela. A da bi pa zbirala take, ki so že v kompletu ali bila preveč zbrična pri barvi? Ni pogojev, potem sem lahko kar brez.  Samo toliko da veste- ta tekstilna industrija me diskriminira! Zahtevam A košarice, ker obstajamo tudi take, ki nimamo celega premoženja pa tudi umetnih dodatkov ne. Pa take, ki imamo normalno rit, ne samo kosti.

Ah, mogoče bi omenila še to, da nimam toliko denarja, da bi dala 80€ za kopalke…

  1. No, vsake 3 ali nekaj, jaz kupujem kopalke zelo redko… Tudi zato, ker ne dobim nobenih pametnih! []
  2. Preveč in ?! zato, ker preveč ne obstaja če je naravno :P []

Maestralno smo dokazali, da imamo talent za izgubljanje!

Kakšna napeta nedelja… Žal se je končala s porazom, vsaj za moje pojme. Na vseh frontah, heh. Redko se politično opredeljujem, ker me večinoma te zadeve ne zanimajo. Če se gre pa za našo mejo… ja potem me pa zanima, madona! Imam namreč namen ostati v tej državi. Iskreno upam, da vsi tisti, ki so danes podprli arbitražo tega ne bodo nekega dne obžalovali. Slovenci smo očitno res talenti, za izgubljanje. Česarkoli že. Če že tisti, ki podpira ta sporazum, ne more napovedati boljšega izkupička, kako je to potem lahko dobro? Ampak v redu, je kar je. Na kar se ne spoznam dobro, o tem pač ne bom preveč pametovala. Mi pa nekaj bode v oči- 40% je po novem veliko? Ko sem zadnjič preverila, je bilo 40% manj kot polovica. Torej to pomeni, da je več kot polovici Slovencev vseeno, kaj bo z našo mejo? Jaz bi se zamislila…1

Žal je tako, da ima ogromno ljudi že vsega čez glavo2 Veliko je takih, ki so danes glasovali za svojo politično “stran”, veliko takih, ki pravzaprav niso vedeli, za kaj se gre in nekaj takih, ki so vedeli. Jah, bomo videli, kaj ste izvolili ane. Samo ne jamrat pol.In ne, argument “dajmo se že enkrat zmenit” mi v tem primeru res ni sprejemljiv. Sem vedno za dogovor in popuščanje na obeh straneh, ampak ne v tako resnih zadevah.

Drugi “taklent” Slovencev je pa, da vztrajno pošiljamo naprej v razno raznih tekmovanjih take, za katere bi bilo boljše, da bi ostali doma.3 Če ste gledali Talente, verjetno že veste, da je zmagala Lina. Lina, ki je stara 7 let. Okej, vsi, ki me poznajo, vedo, da nisem velik fan otrok. Pa vseeno, ne bom zanikala, da Lina ima talent. Deklica vsekakor zna peti in ni na meni, da odločam, kako primerno je, da zmaga 7 letni otrok. A veste, tudi v drugih državah po svetu poteka ta Talent šov. Tudi v drugih državah je bilo nemalo otroških talentov, ki so očarali publiko.4 Ampak  a se spomnite, da bi v kateri državi zmagal otrok? Just saying… Ampak mi smo tako in tako vedno posebni, ane?

No največji osmoljenec današnjega dne5 so nedvomno Maestro. Priznam, nikoli jih nisem favorizirala, ampak sem bila pa 100%, da bodo prišli na enega od prvih dveh mest. Aja, zakaj jih ne favoriziram? Fantje obvladajo, ampak moje mnenje je, da si na takem šovu zaslužijo zmago neuveljavljeni talenti. Zato gre moj glas drugouvrščeni Maji Keuc. Če pa ta punca nima zakon glasu… Žal jo je premagal “mali angelček”. Mah, sploh se ne bom trudila z nadaljnimi komentarji, moj komentar na današnje rezultate je: swašta. I hope you know what  you`re doing… All of you.

  1. Tudi nad dejstvom, da je razlika med eno in drugo odločitvijo bore 3% []
  2. Za kar sem dobila potrditev tudi dobesedno, ker je narava mojega dela trenutno taka, da zbiram mnenja ljudi. []
  3. Narodnozabavni rock *kreh kreh* []
  4. You tube… []
  5. poleg tistih 48,5% … []

Precenjeno!

Ravnokar sem se vrnila iz bližnje trgovine, kjer sem doživela manjši šok. Najljubšo čokolado so mi (spet) podražili! Zraven pa seveda hitro pritaknili listek “blokirana cena” in “25% bonusa do…”! Mhm. Edini hakeljc je, da bonus šteje šele pri naslednjem nakupu. Pa tudi tako me ne gane, ker redno kupujem to čokolado in je torej v moji nakupovalni košarici tedensko, ne samo tiste 2 meseca, ko ima KAO znižano ceno. Kako si sploh drznejo napisati blokirana cena, potem ko so jo meni nič, tebi nič podražili za 20 centov?! In ja, 20 centov je veliko. Mogoče se ne sliši, ampak preračunajte si koliko je to, če en izdelek redno kupujete…

Kakšno leto nazaj sem bila presrečna, ker sem lahko v “moji” trgovini po nekaj letih prevlade poljskih čokolad, znova dobila nemško. Zakaj je to važno? Zaradi okusa. Če niste opazili spremembe, potem pač ne jeste dovolj pogosto čokolade. In na začetku je bila moja čokoladica 0,88€. Potem se je najljubša podražila na 0,98€, druga najljubša pa je ostala pri 0,88€. In danes pridem v trgovino… ter vidim ceno najljubše: 1,08€! :O Barabeeeeeeeeeeee! Mislim, da sem to dejansko rekla na glas, tako da če je kdo stal zraven je bil gotovo mnenja, da se mi koleščki malo narobe vrtijo. Ampak hej, z 0,88 na 1,08 v pol leta?!  ***** >.<  Druga najljubša je pa poskočila na 0,98€. Hhhh, barabe so teli trgovci, vsi po vrsti… Sem v lovu za novo, cenejšo in okusno čokolado. Išče se, kdor jo najde, naj mi sporoči.

Drugi šok dneva oz. v tem primeru bolj zgrožen smeh je pa tole:

A vi to resno? Ta beden izgovor za knjigo  in to z mehkimi platnicami bi mi radi prodali za 30€? Oni bi morali plačati meni, da jo sploh vzamem… Edini razlog, zakaj je ta knjiga sploh kdaj bila “prodajna uspešnica” je, da očitno avtor pozna prave ljudi in je bila knjiga izbrana za maturo pri naši generaciji. Pa še takrat sem jo dobila cenje. Da bi pa danes zanjo dala toliko denarja? In to je kao znižano? Ja a se norca delate iz mene?! Za tak denar dobim DOBRO knjigo in to s trdimi platnicami! Pha…