Mesečni arhiv: Maj 2010

Knjige za vsakogar

Ker sem velika oboževalka knjig (s kronično premalo časa za branje) mi je seveda projekt v okviru Ljubljana-Prestolnica knjige 2010, Knjige za vsakogar, takoj padel v oči. Novi naslovi za 3€? Seveda bom kupila! Dan danes je potrebno izkoristiti vsako priložnost, ko dobro knjigo dobiš za malo denarja. Problem pri nas je pač to, da je trg dokaj majhen in so knjige pregrešno drage. Zato si jih privoščim samo ob velikih praznikih (moj rojstni dan (:P) in novo leto) ter v obliki žepnic.1

Na srečo je v zadnjih letih trend mehkih platnic prineslo tudi v Slovenijo. Še nekaj let nazaj so bile namreč mehke platnice zame eksotika, ki sem jo prvič videla na izletu v Londonu. Vendar pa ostaja dejstvo, da so knjige same po sebi pri nas dokaj drage. No, če imaš solidno plačo ti verjetno 20+€ za knjigo pač ni veliko, meni pa z mojimi dohodki je. Zato mi je v uč padel komentar v temle članku: “Knjige za vsakogar naj bi, kot je prepričan marsikateri slovenski založnik, bralcem pošiljale napačno sporočilo, da realna cena knjig znaša tri evre.” Naj našim dragim založnikom sporočim, da nihče, ki kupuje knjige v Sloveniji, ni tako naiven, da bi mislil, da bo redno dobival knjige za 3€. Mi je tudi jasno, zakaj se to ne bo zgodilo… Lahko bi pa ljudje začeli malo več brati, mogoče bi bilo potem več povpraševanja, večje naklade in cenejše knjige? Sanja svinja o koruzi…

Kakorkoli, tale projekt mi je zelo všeč in sem že srečna lastnica 3 novih knjigic. Ene po pomoti celo v dveh izvodih, khm. Prav tako imam doma obe veliki zbirki, ki sta pred leti izhajali pri nekaterih časopisih. Želim si, da bi bilo še več takih projektov. V tej smeri bi pa potem potrebovala še razprodajo knjižnjih omar, ker moja poka po šivih… In ne, knjige se mi ne bodo prašile na policah, ker si zaslužijo mesto v omari, lepo na suhem in manj prašnem prostoru.

Podpiram tudi projekt, ki vključuje bralne kotičke v parkih, tudi pri nas to v poletnih mesecih izvajajo že nekaj let. Zadeva se imenuje Knjižnica pod krošnjami in je pri nas kar priljubljena. Menda bodo pa knjige na voljo tudi na avtobusih LPP? Podpiram, pa čeprav me trole redko vidijo :) Za marsikoga bi bilo bolj koristno, če bi nos tiščal v knjigo, namesto v svoj nov svetleč mobitel z milijon funkcijami, ki med drugim vključujejo ogromno piskanja in zavoljo katerih se mi ni treba spraševati, kaj posluša današnja mladina, saj to lahko jasno slišim vsak dan na javnih prevoznih sredstvih.

Knjiga na dan, prežene skrbi stran :P

  1. Ki pa so mnogokrat maček v žaklju, ker presneta zadeva velikokrat razpade. No, meni ne, vsem, ki jim jih posojam pa… []

Kdo me moti ob 5ih zjutraj?

Neverjetno, človek bi mislil, da če delaš seminar sredi noči boš pa ja imel mir?! Yeah, notr rly...

Včasih me znervirajo ptiči, ki začnejo peti ob 2h zjutraj. 2h ja. Male pernate nadloge resnično nimajo občutka za čas. Občasno me moti, ker je zunaj že svetlo, ura gre vztrajno naprej in jaz res ne vem kdaj bom spala. Ampak najbol od vsega me pa motijo družinski člani, ki prilezejo iz postelje ob nečloveških urah in začnejo svoje dnevno najedanje. Neverjetno >.<

A imam lahko vsaj sredi noči mir?! Resnično se težko skoncentriram, če se nekdo hoče z mano pogovarjati o tem, katero stvar sem včeraj privlekal z Merkurja, kje je bil polnilec za mp3 player in kako se mp3 player sploh uporablja. Mimogrede, poskušajte nekomu že v 10. razložiti, da more glasba najprej biti na računlaniku, če jo hočeš prenesti na predvajalnik. In razlagati nekomu, kako jo dobiti z interneta… Ja, ni problema pri računalniško pismenih osebkih. Če pa nekdo ne loči operacijskega sistema od worda in naslova internetne strani od iskalnika… good luck with that. Oh no, here we go again...

Resnično nimam časa za jutranje teženje. Go away!

Eurovizija 2010, opa!

Na žalost mi ni uspelo ujeti cele, ker sem imela celo plane za zvečer eheheh. Seveda ravno letos, ko se je očitno en gledalec odločil crashat oder špancem, damn! Iščem posnetek, kako je lahko mimo 3 ure in še ni posnetka na internetu?! Alo Evropa, dajmo, hočem posnetek! :D Če ga kdo najde… welcome.
Drugače pa… Lena is sooooo Bella. Sirijsli, kot kopija te kure iz serije Twilight. Čisto zmedena in z enim samim izrazom. Same… Saj je poslušljiv kumad, ampak moj favorit je bila Turčija. Drugače pa presenetljivo veliko dobrih pesmi? Pa Srbija zmaga na celi črti, ovo je Balkan, Balkan, Balkan heheheh =D Car :D
Med drugim so na koncu oddaje tudi razkrili rezultate polfinalov, Slovenija je bila 16. …. od 17 :D Res presenetljivo, ni kaj :P
V glavnem. Turčija bi mogla zmagat, Lena bi se, glede na to, da je pol glasovanja vedla, da bo zmagala, že lahko spravla toliko k sebi da na odru ne bi izgledala kot… ma sploh ne vem kaj. Da bi zgledala. Nobenih pojočih puranov letos, hm. Mi je pa žal, da tipčki v svetlečih kratkih hlačkah niso pršli do finala :D In ne, ne vem katera država so bili lol. Izraelec je bil luštkan, čeprav je kumad slab. Pa Švedski voditelj… ow yeah :D

To je to za letos ali kaj? Gremo iskat všečne pesmi po netu….

Edit: Nvm, BBC je priden in mi je priskrbel video :D YouTube slika preogleda

Ko ima hudič mlade, jih ima veliko!

Očitno sem se nekomu izredno zamerila in ta teden s kakšno vudu lutko izvaja neke seanse okoli mene. Ali kaj. Pravzaprav se je prejšnji teden slabo končal, zdajšnji pa slabo začel. A potem lahko upam vsaj na lep vikend?1

Najprej sem uspešno zbolela v četrtek, preležala 2 dni z vročino, dohtarca je neuspešno ugotavljala kaj mi je in mi naposled prepisala neke ubitačne antibiotike, pa da vidimo, ali bodo mikroorganizmi klonili pod njimi. Posledično sem zamudila kolokvij, predavanja in terenske vaje. Za slednje upam, da ne bom imela še kakšnih težav, kljub zdravniškem opravičilu, ker na našem faxu je pač tako, da si lahko mrtev pa moraš biti na vajah. Ker so obvezne ane. Potem recimo, da sem se za silo sestavila za soboto in Gardaland, ker pač bi bilo rahlo neprijetno cel avtobus ljudi pustiti na cedilu, ker je organizatorka zbolela, heh. In sem ugotovila, da je lažje če sebe spravim v delujočo obliko, kot iščem nekoga, da gre namesto mene in se zmeni kar se je treba zmenit. Ponedeljek se je začel ponedeljkasto, ko sem izvedela da ima nekdo v družini spet resne zdravstvene težave in zaradi našega nesposobnega zdravstva zdaj je, kjer je. Jaz res ne vem, a v tej državi plačuješ zdravstveno zavarovanje zato, da te potem, ko si nujni primer, pustijo več ur čakati v čakalnici?! Očitno če danes hočeš živeti lahko to dosežeš edino z debelo denarnico.
Za češnjico vrh tortice sem se pa na poti na kolokvij, dobsedno 10 m od faxa, nekomu zaletela v rit. Bravo jaz. Vedno boljše mi gre… V 4ih letih kar imam izpit, 3 leta nisem povzročila nobene promete nesreče, niso me ustavili policaji, nisem naredila prekrška,nisem dobila kazni za parkiranje. Letos sem avto treščila že 3x ali 4x, imela 2 prometni nesreči, dobila 2 kazni in 2x me je ustavil policaj. A moram nadoknadit za nazaj ali kaj? >.< Pa sem imela varnostno razdaljo, samo nekako mi ni uspelo dojeti, da avto pred mano stoji na miru, heh. Pa še en fleten dečko je bil notri… Na mojo srečo vsaj ni znorel, kot bi pričakovala od tipa, ki mu je ženska ravnokar razbila njegovo najbolj dragoceno lastnino. Vsaj nekaj heh. Ker je bil prijazen imam pa še bolj slabo vest, da sem mu butnila avto. Pa spet sem brez tistega evropskega obrazca za prometne nesreče, mislim, da bom sedaj na zavarovalnici prosila če mi jih lahko dajo kar en paket, očitno jih bom, glede na letošnjo statistiko,  še potrebovala…

V glavnem, jaz imam dovolj, se lahko sedaj spravite na koga drugega prosim?

  1. Hope so, Shrek, Shrek, Shrek wiii! =D []

Misli plešejo

Včasih se resnično ne znam skoncentrirati. Mogoče, ker nimam dovolj dobre motivacije, ker nisem dovolj zbrana ali pa se mi enostavno ne da. Pospešeno bi se morala učiti za kolokvij v torek, ampak ker imam zadevo pač v bistvu že narejeno, samo ocena je porazna, se mi nekako ne da. Ker sem pač imela namen se učiti prejšnj teden, pa mi je vročina malo preprečila namene. Vročina, ki je posledica tega, da imajo neke bakterijce v meni očitno žurko, ne tista vročina zunaj, ker se je maj končno odločil, da bo majast.
Se spravim učiti in že v n-tič zgubim živce, ker si niti v 3. letniku faxa ne uspem enkrat za zmeraj zapomnit oksidacij in redukcij. Sprejemanje elektronov, oddajanje elektronov, ampak potem imaš reducente in oksidante je pa ravno obratno od “se oksidira” in “se reducira” in vedno znova znorim zravn. Ne, dvomim, da si bom to kdaj v življenju dokončno zapomnila. Potem me pa odnese še v popolnoma nerelavantne smeri. Ali bi šla mogoče brati tisto knjigo od Amande Quick, ki sem jo sicer že prebrala, a ker imam ravno sposojeno sem jo znova začela? Vendar me po drugi strani še vedno čaka avtobiografija Craiga Venterja, ki sem si jo nadvse želela prebrati, sedaj, ko jo imam, pa nekako ne najdem časa zanjo? Lahko pa ne bi visela na internetu… Mogoče bi pa končno pospravila sobo ali pa prepisala stara vprašanja od kolokvij na računalnik in poslala sošolcem, ker sem jih pač ravno našla. Ampak se mi ta trenutek ne da… Pa tiste zadeve ki jih zbiram, bi končno lahko preverila če že imam dovolj točk, da pošljem. Bi mogoče pila kavo sedaj? Ah, ne bi… Že antibiotiki bodo naredili svoje, ne rabim še mleka, da mi draži želodec. Uh, danes je nedelja, moram preveriti, ali še velja dogovor da si s prijateljico ogledava Talente zvečer. Pa če sedaj vsaj prebrem 3 vaje in grem potem malo brati knjigo… Ampak katero knjigo? … Ampak zvečer so pa Talenti in se ne bom učila, jutri je pa že ponedeljek. Ah…

In tako najprej, in tako naprej. Vse to v roku kakšne minute, z odprtimi zapiski za kolokvij. Well done jaz.

Malo delo, veliko sranje? Prav res…In veliko jajc.

Tole prav gotovo drži, a ne samo, kar se tiče zakona. Naj kar takoj povem, da sem proti zakonu o malem delu, vsaj v taki obliki, kot je sedaj predlagana. Strinjam se, da je to področje treba urediti, a ne na tak način. Ampak tole danes ni namenjeno izražanju mojega mnenja o zakonu. Tole je namenjeno vsem študentom in dijakom, ki s(m)o se udeležili današnjih demonstracij: lahko nas je sram!

Mene namreč je, pa nisem metala jajc v parlament in pred njim stoječe policiste, ničesar nisem zažgala in nisem smetila vse naokoli. Bila pa sem tam.Tako kot še marsikdo drug, ki je prišel z namenom, da kolikor toliko civilizirano pokaže svoje nestrinjanje.  Prišla sem v prepričanju, da lahko tako podprem ostale in izrazim svoje nestrinjanje s trenutno predlaganim zakonom. A ko se je razbilo prvo okno, priletelo prvo jajce, mi je postalo jasno, da se to ne bo dobro končalo.  S prijateljico sva se strinjali, da sva sicer prišli na demonstracije, da pa je velika razlika med žvižganjem in uničevanjem stvari, zato sva odšli. Na srečo, saj je očitno vse skupaj preseglo vse meje.

Ko sva se kasneje vračali s kosila, mimo Cankarjevega doma, sva vrgli uč na parlament, pred katerim so še vedno vztrajali najbolj zagreti protestniki. Fasada prepleskana z jajci, na policah nekaj, kar je izgledalo kot paradižnik, vsaj polovica oken poškodovanih, gasilci, policija. A tako mi mislimo, da bomo kaj dosegli? Kljub temu, da sem proti zakonu in trenutno nisem naklonjena vladi, bi popolnoma razumela, če zadevo sprejmejo že jutri. Ne vem, kaj ljudem ni jasno, ampak tako obnašanje ni za nikamor. Žal mi je, da sem sploh šla, saj je to popolna sramota tako za mlade, kot za državo. Nekateri bi se morali resno zamisliti, kaj so s tem pravzaprav dosegli…

Sedaj se bodo seveda nujno oglasili tudi vsi tisti, za katere smo vsi, ki smo proti zakonu, “ovce” ker se pustimo izkoriščati, na nas služijo študentske organizacije in servisi bla bla bla. Ja, itak. Ne, drugače ta del delno drži, servisi dejansko poberejo ogromno denarja in prepričana sem, da tudi pri čem drugem kaj ne štima. Brez dima ni ognja. Nikoli tudi nisem rekla, da sem proti ureditvi tega področja. Sem pa proti zakonu v taki obliki, kot je sedaj. Če ne drugega, delam več kot 720 ur na leto, krepko več. In ja, redno študiram in imam solidno povprečje. Moti me, ker nekateri vidijo samo črno in belo. Strinjam se, da je mnogo zadev treba urediti, vendar ne na tak način. Žal se očitno mnogo ljudi ne zaveda, kaj tak zakon potegne za sabo. Med drugim marsikatero ugodnost, ki se nam trenutno zdi samoumevna. Vendar je pač najlažje reči, da itak vsi samo služijo in da si neumen, če si proti zakonu.

Prav tako nam sedaj vsakdo lahko upravičeno vrže naprej, da kaj se pa gremo, več kot očitno imamo vsega dovolj, če lahko hrano mečemo na okoli in uničujemo tujo lastnino.

Ampak sedaj je kar je. Mladi s(m)o očitno “dokazali”, da se nismo sposobni civilizirano obnašati in prav nič ne bom zamerila nikomur, če nas ne bodo več resno jemali. Je pa žalostno, da zaradi objestnih posameznikov vsi izpademo kot nevzgojeno govedo.

Pa se soočimo z nekaj resnice…

V nekem zaprašenem kotičku USB ključa sem našla sledeči zapis. Očitno iz enega izmed mnogih emo/drama queen obdobij, ampak če je že napisano, why not publish it. Seveda z nekaj lepotnimi popravki, predvsem, ker je bila prvotna zadeva napisana nekoliko preveč direktno, da bi zadostila mojim samocenzuram za objave na blogu.

Torej, razmišljala sem… Ja, tudi to včasih delam! Redko, ampak se zgodi. Če nikomur nisem všeč taka kot sem, bi se morala spremeniti? Postati nekdo drug? Ampak če se pretvarjam da sem nekdo drug, kaj to pove o meni? Da sem popoln fail, da po mnenju drugih nisem vredna drugega pogleda ali da bi pač enostavno morala biti drugačna? Ampak jaz sem jaz! Če se moram pretvarjati… potem to ne bi bila jaz, kajne?

Če se pretvarjam, da sem nekdo drug, kako naj potem uživam? Če bi morala biti nekdo drug, potem to ne bi bila jaz in potem bi bila tečna. Še bolj, kot sem sicer.  In kar bi bilo najbolj nadležno od vsega- če bi bila nekomu všeč taka, potem mu pravzaprav sploh ne bi bila všeč? Ker to ne bi bila jaz, bila bi samo jaz, ki se pretvarja, da je jaz. Pa se res moram spremeniti, da bom nekomu všeč? Ampak če se, potem nisem jaz in torej on v bistvu ne mara mene, ampak nekoga, ki v resnici sploh ne obstaja. In če ne mara mene, potem je vseeno, če ni z mano.

Se mi zdi, da delam eno osnovno napako. Vedno hočem ljudi dobro spoznati, preden jih pustim blizu. Vedno jih najprej preziram, ignoriram, ne maram… ko jih spoznam pa jim lahko zaupam in jih imam rada. Ampak resno, kdo še danes pride skupaj z nekom, ki mu pove vse? To je pravzaprav potem le izredno dober prijatelj, ki si verjetno ta odnos tudi razlaga kot prijateljstvo in niti noče kaj več od tebe. Torej je pravzaprav prepovedano postati prijatelj z nekom, ki ti je všeč? Ampak kako naj potem vem, kdo je ustrezen, če ga ne poznam prej?!

Po drugi strani… če nekdo spozna mene, ga verjetno mine še kakšna globoko zakopana trohnica želje, da bi bil z mano. Saj znam biti v redu prijateljica (baje…) in sem torej ok s tega vidika, ampak ko veš vse o meni, ti je kristalno jasno, da nikakor nočeš deliti svojega življenja z mano na kakršenkoli drug način. Ker hej, to bi zahtevalo da me dnevno prenašaš! In v svojem prostem času… In omg, celo za vikende! Pa še ven bi moral z mano, kakšna grozna misel! All in all-no go!

Torej bi morala iti ven z nekom, ki sem ga slučajno srečala pa da vidimo, kaj se bo izcimilo. Hja, problem tukaj nastane, ker jaz enostavno ne delam tega. Ne hodim ven s popolnimi neznanci, ker niti ne vem, kaj se pogovarjati z njimi. ( Ali kje jih srečati, for that matter. Normalne, that is. Ne, razni fejsbruhi ne štejejo. ) Rada sem z ljudmi v takem odnosu, da jim zaupam in jim torej povem vse. Ker jaz zelo hitro povem vse, če nekomu zaupam. Če nekomu ne zaupam pa posledično raje ne rečem preveč in s tem v bistvu ščitim sama sebe, ker bi drugače izklepetala kakšno sramotno zasebno stvar. In kadar jaz nimam kaj za govorit, postanem nesramna. Ali preveč povem na račun česa… Recimo, sogovornik je blazno veren, jaz pa začnem v stilu » Z zakonom bi morali prepovedati ustanavljanje katoliških šol, Cerkev naj bo ločena od tega!« In se seveda izkaže, da je sogovornik goreč privrženec katoliških šol. Ali pa rečem »OMG, otroci so taaaaka nadloga« In se izkaže, da ima sogovornik ravno sveže pridobljeno malo nadlego v družini. Ohja, see the point?

Za mene bi morali napisati priročnik za uporabo. Navodila kako ravnati s Thunderstorm. Potem bi ga morala podariti vsakemu, ki se želi pogovarjati z mano in ga naprositi, da si vzame 5 min ter ga prebere, preden se spusti v pogovor z mano. Khm, samo da verjetno ne bi vzelo samo 5 min, ehem. Yeah… mogoče bi natisnila samo listke s kratkimi navodili? Nekaj v stilu:

- Če si verski fanatik- run!1

-Resnično ne maram otrok, če si navdušen nad malimi slinajočimi se pošastmi, run even faster!2

-Ljubim znanost, prosim, nikar mi ne uleti z izjavami v stilu »Ta nova gripa je zarota farmacevtskih firm, kaj takega v naravi ni mogoče!« V roku pol sekunde te bom uvrstila v kategorijo »neizobraženi idioti s preveč časa«.

-Ljubim knjige, prihrani izjave ala »Haha, ne vem kako knjiga zgleda!«, zase. In naredi si uslugo ter tega sploh nikoli nikomur več ne omeni, ker res izpadeš kreten.

-Obožujem sprehode, ja, lahko greva ven! Nimam nikakršne želje na lep sončen dan sedeti v zatemnjenem  kotičku bara s preglasno glasbo.

-Ja, lahko me povabiš na pijačo, v resnici ne grizem, četudi se me sliši 3 km daleč in si verjetno mnenja, da imam v torbici vsaj kladivo, če že ne verižne žage.

-I can be nice! Res. Prvi vtis vara! Res no…

- Biti tiho in gledati na vse možne smeri neba res ne pomaga, prosim reci: »Sori, tole ne bo šlo, adijo«. Po 5ih min, ne po pol ure gledanja povsod drugam, razen vame.

-Naredi prvi korak! Jebemti, kadarkoli ga naredim jaz se ljudje prestrašijo, pobegnejo, zamenjajo identiteto in se preselijo v drugo državo. No, skoraj. Kakorkoli- ne konča se dobro! Očitno je najbolj grozna stvar, ki jo lahko rečeš tipu »Hej, všeč si mi!« Ne rečem, če ti to reče Godzila no… (brez zamere kuščarju) ali pa nekdo s kartoteko in/ali znano nasilno preteklostjo. Oh, wait… V glavnem. Not cool.

In ko bi kdorkoli to videl, bi me pogledal, rekel kaj v stilu »Kakšna… (vstavi poljubno domačo žival) si!« In odšel. Ahja.

Note to myself: nehaj se zaljubljati v svoje prijatelje. Nehaj dopuščati, da so ti všeč ljudje, s katerimi si izključno in samo prijateljica.

Po nekaj letih izkušenj bi rekla, da če ti nekdo pove, da je blazno zaljubljen v tvojo prijateljico zadnjih nekaj let, potem ne, ne boš mu nenadoma všeč ti. NE, tudi čez 5 let ne. In ko bo popolnoma prekinil stike s tabo, ker bo nenadoma pozabil na svojo dolgoletno simpatijo in začel hoditi z random dekletom, potem lahko nehaš upati, da mogoče bo spoznal svojo napako in prišel nazaj k tebi. Ker ne bo. Nikoli. Ker je pozabil nate tisti hip, ko je vse svoje težavice zaupal svojemu srčku. In ko ga bo srček pustil na cedilu, bo pač malo emo, niti od daleč pa se ne bo spomnil nate. Ker bo verjetno misli le na to, kako bi dobil njo nazaj. In si ti tako davna zgodovina, da te imajo še dinozavri v svojih muzejih.

In ja, seveda odkrivam toplo vodo! Ampak dejstvo je, da dokler sam ne odkriješ tople vode, enostavno ne verjameš, da so jo že drugi pred tabo. Oz. si mnenja, da pač, gotovo je pri tebi drugačeYeah, potem pa svizec …odide na zavod za zaposlovanje, ker je grda Milka skenslala folije. Eh.

Za koga ki mogoče to bere in je mnenja, da ve, o kom govorim: Ne, ne veš. No, nekdo mogoče ve. Ampak ostali pa ne, ne veste, stfu. A bom to res objavila? Mogoče, če sem dovolj attention whore ali drama queen. Hell yeah I am! K vragu, blog imam pravzaprav izključno zato, da lahko popolni neznanci berejo, kaj si jaz v resnici mislim, pa nimam priložnosti nikomur povedati, ker me imajo itak že vsi čez glavo. Edini problem je, če te določena količina ljudi prepriča, da jim izdaš kdo si, ker si drugače slab prijatelj, ker nočeš deliti svojih oslarij z drugimi. Ali pa te pač najdejo ker si preveč očiten. Ohja. Mah k vragu! Let it be!

  1. Da ne bom preveč nesramna; verjemi kar hočeš, samo ne meni utrujati s tem pa se bomo razumeli. []
  2. Verjamem, da večina ljudi, predvsem žensk, obožuje otroke. Jaz jih pač ne. Get over with. Vsaj priznam. []

What goes around, comes around

Iskreno upam, da to res drži, saj bi res rada videla, kako se nekomu izbriše privoščljivi nasmešek z obraza. Mirno lahko rečem, da ne pomnim, da bi kaj doživela tako razočaranje kot danes. Zaradi neprofesionalnosti, nekolegialnosti in neorganiziranosti. Pa še kakšen ne- bi se našel. Niti nimam več energije, da bi se še nad čem pritoževala, saj v bistvu nima smisla. Pustila bom vse skupaj in se nehala truditi za nekaj, kar mi tako nikoli ne bo uspelo. Ljudje so neumni, jaz pa očitno tudi.
Blog pa lahko glede na dolžino zadnjih nekaj prispevkov mirno spremenim v twitter, heh.

Is it just me ali Google spet izvaja neke inovacije?

Obstaja sicer dokaj dobra možnost, da enostavno meni odpovedujejo možgani zaradi iskanja medicinskih izrazov po netu, ampak okej… Danes se mi nekaj zdi, da je napis Google nekoliko drugačen- druga oblika črk, drugačen odtenek barve? Pa ne mislim tistih občasnih napisov, ki jih imajo ob pomembnih obletnicah. Ne vem no, nekaj mi ne štima… Prav tako- od kdaj se ti ob strani pojavijo opcije kakšne zadetke točno iščeš? Na hitro sem vrgla uč gor (se intenzivno učim zadnji hip, the usual) in imaš možnosti izbirat kdaj je bilo kaj dodano (zadnih 24 ur, 1 teden..) in iz katere države zadetke iščeš. Pa verjetno še kaj, pa se mi ni dalo/ni časa gledati.

No, zadnjega si nisem izmislila, obstaja pa dokaj dobra možnost, da počasi zaradi buljenja v zapiske/ekran že vidim druge barve/oblike, heh.  Še kakšno drugo mnenje?

Tečnost dneva/večera

Obojestranska poravnava v word-u. USE IT! Dobim pikice, če vidim dokument (po možnosti dolg 10 strani) z enostransko poravnavo. Madona no, a ste kdaj dobili v tiskani verziji kaj takega?! >.< Zgleda tako, kot da bi nekdo polovico teksta nabodel na vilice. Grdo. Približno v isti kategoriji, kot če v 3. letniku faksa oddaš seminarsko, ki ima naslov napisan z VeLiKiMi iN mAlImI čRkAmI hKrAtI. Mislim, da mi je iq pravkar padel za par točk, ker sem napisala tak stavek. Sirijsli folk, sirijsli