Mesečni arhiv: November 2009

SOVRAŽIM multipkratike z milijon nastavki!

Resnično resnično ne morem z besedami izraziti, kako prekleto jezna sem na to neuporabno mašino!!!!! Na srce polagam vsem morebitnim kupcem takih napravic, ki se sami nikoli ne vrtite v kuhinji, da zavoljo tistih, ki te zadeve dejansko uporabljajo, raje kupite darilni bon, kot prekleto napravo. A zakaj? Ker če jih nikol ne uporabljate potem pač ne veste, kaj se z njimi dela ANE?! In če ima prekleta zadeva miljon nastavkov in je najdražja in najvčja v štacuni, to ne pomeni da je tudi najboljša! “Simp je tanajtabulš” žal še vedno drži >.<

Vedno znova, ampak res vedno znova, me razjezi kako neuporabni  za dejansko delo so popolnoma vsi nastavki. Ker je zadeva pač ogromna, posledično ne zmore zmešati 3h rumenjakov, ker je posoda prevelika in metlica ne seže dovolj globoko. Prav tako uspešno razprši sestavine po celi posodi, preostanek pa se zatakne v metlici. če poskušaš uporabiti kakšen drug nastavek se ali zadeve sploh ne zmešajo, ali pa nastane točno obratna stvar, kot ti želiš.

Posledično sem primorana nadpovprečno veliko uporabljati naš ubogi ročni mešalnik, a ker se mi zdi potrata denarja, da bi multipkratik stal v omari, ga vsake toliko le vzamem ven, globoko vzdihnem in ga ponovno poskušam pripraviti do tega, da bi pokazal svojo uporabno vrednost. Ampak guess what? Vsakič se konča tako, da imam jaz pritisk nekje pri 300, para mi piha iz ušes in če se nesrečni kupec preklete zadeve slučajno pojavi v kuhinji nanj zlijem ves svoj bes zaradi te preklete neuporabne mašine.

Tako sedaj spet lahko samo upam, da sem rešila, kar se rešiti da in bo pecivo vsaj približno uspelo. Sedaj sem si na vsak recept napisala, da ne smem uporabiti tega sranja, ampak izključno in samo ročni mešalnik. Just in case.

Za božička hočem nov multipraktik. Najcenejšega in najenostavnejšega, ki pa bo definitivno 10x bolj uporaben kot ta gromozanska neuporabna pošast, ki sedaj čaka v kuhinji, da očistim vseh njenih milijon neuporabnih sestavnih delov. Mislim, da bom še malo počakala, če ne se zna zgoditi, da jo bo kakšen sosed dobil na glavo, ko bo letela dol z balkona.

“Kaj, a je tebe tud recesija?” (25.Slovenski knjižni sejem)

Danes je bil vsekakor nepozaben dan. Z več kot enega vidika, vendar pustimo šokantna presenečenja ter porazne izpite ob strani in se osredotočimo na najbolj svetlo točko dneva, moj naj naj najljubši dogodek v letu- Slovenski knjižni sejem! :D

Seveda sem ga, kot vsako leto, tudi tokrat obiskala z namenom tam prebiti nekaj ur in točno to sem tudi počela :) Letos sem imela še posebej dobro družbo, saj sta se mi pridružila še en pravi knjižnji molj in ena dokaj zagreta bralka, ki pa predvsem izredno dobro tolerira navdušene knjižne molje, ki so jo zvlekli na sejem, hehe. Sejem je bil kot vedno dobro obiskan in dobro založen, na srečo pa sem letos odkrila manj “must have” knjig, kot ponavadi. No priznam, da sem se malo tudi držala nazaj in da nisem pretaknila vsake police. Ko smo že pri tem, med policami in z nosom v knjigah sem naletela tudi na Kastilja1, ki ima očitno tudi namen preživeti tam nekaj dni zapored :P No, pravzaprav je on naletel name, ker jaz itak ne dojamem nikogar, tudi če stoji 20 cm od mene :D Kakorkoli, dan je bil izredno dobro izrabljen! Kot rečeno, sem si letos malo zategnila denarnico in na koncu prišla skozi najbolj skromno od vseh, kar je popoolnoma nasprotno od lani, ko sem tu pustila pol svoje plače :) Da je zadeva resna, je potrdil komentar fanta od kolegice, ki je na podatek, da sem jaz kupila manj knjig kot ona, reagiral z izjavo “Kaj, a je tebe tudi recesija?!” in debelim pogledom, saj mu je očitno znano, da jaz iz oddelka s knjigami redko kdaj pridem neobložena. Pa da potolažim vse mogoče šokirance, jutri je še en dan ;) Seveda si Slovenski knjižni sejem zasluži vsaj 2 dni in temu primerno se mu bom bolj podrobno posvetila tudi jutri, ko mislim tam pustiti kakšen evro več in priti nazaj s kakšno dobro knjigo.

Do takrat pa… če ima kdo preveč denarja se priporočam za tole knjigico! Izredno rada bi jo imela, saj so notri tako luštkane zadevice, ki bi jih z veseljem poizkusila tudi jaz (pa čeprav je knjigica v originalu za otroke lol), saj že celo večnost nisem risala. Žal pa stane 18€ in po tehtnem premisleku sem se odločila, da si letos kupim res samo tiste knjige, ki so vredne svoje cene. Smrk, smrk…

Moj današnji izkupiček: 5 knjig

Cena: 2€ (vse skupaj ja, kdo je gorenc haha :P )

Če pa na hitro pokomentiram še izbor knjig, je na oddelku trivialne literature2, kot pričakovano, opazen blazen porast razno raznih vampirskih zadev. Ohja, I will pass, tenkju. Sem pa vrgla uč na nekaj dobrih kriminalk in seveda mojega predragega Richarda Dawkinsa.Vendar pa bo Bog kot zablonda žal počakal še eno leto, da se mu malo spusti cena… Hja, mal je treba šparat, žal :/

Odločitev dneva: Definitivno rabim bogatega moža, kako naj si drugače privoščim vse knjige, ki bi jih rada imela?! Baje dobro pečem, anyone interested? =P Joke, ampak res bo treba pogruntati način, kako postati bogat… legalno! No go ane? :D

  1. khm, nisem čisto prepričana o pravilnosti sklanjana tega imena, nasploh mi danes slovenica nekako ne gre spljoh :D []
  2. Tega izraza sicer ne odobravam, ampak ok []

Ne hvali dneva pred večerom!

Oziroma ne hvali decembra, dokler ne vidiš novega urnika. A sem zadnjič omenila, da se bo pa tole leto mogoče celo dobro končalo ane? Sem ane? Ja seveda sem! In kaj se zgodi če Thunderstorm v trenutku neprištevnosti postane optimist? Ja višje sile se maščujejo, ddd! Samo toliko da smo si na jasnem, Lucifer obstaja in ne jebe te v glavo potem, ko končaš v peklu, ampak že cel čas prej, ker mu je pač dolgčas! Kar vidim tega hudiča, kako sedi nekje v eni pisarnici, na nadzorni kameri si ogleduje moje razpoloženje in potek dneva in kadarkoli opazi, da postanem dobre volje, reče “hop cefizelj, takole pa ne bo šlo!” In mi pošlje nekaj, kar mi definitivno uniči dan!

No, ali obstaja kakšna rdečekožna zadeva z rožički ali ne, bomo videli, ko nas bo pobralo. Vsekakor pa obstaja ogromna stopnja neorganiziranosti na našem faxu. Po novem urniku sodeč namreč, bo veseli december res prekleto vesel! Očitno lahko neham jesti, spati in se rekreirati, življenju pa tudi lahko rečem adijo, ker s faxom od 8h zjutraj do 7h zvečer pa res bolj težko še karkoli drugega delam zraven. In ja, jezna sem! Saj s tem prekeltim bolonjcem smo navajeni že na praktično vse, ampak da v 2h mesecih ne morem priti niti na en preklet trening izmed 5ih v tednu, no to je pa zame že tu mač! Ja jebemti a lahko živim še za kaj drugega, kot za fax?! >.<

Jezna, jezna, jezna in še enkrat jezna. Sploh mi pa niti ni jasno, kako si lahko zbran 10 ur skupaj. We shall see al kaj? Kavo pa lekadole me pa časti fax al kaj?

I am a bad person!

Smrk, smrk, ubila sem veverico :`( Presneta živalca ima enostavno predolg rep! Če ne bi bila tako repkata, bi se ji še v celoti ognila… Tako sem pa en trenutek gledala fletkano živalco, ki leti čez cesto, drugi trenutek pa taista fletkana živalca konča pod kolesi mojega avtomobila. I sux! =( Prav rekla sem si, o leeej ko je luštkana!!! Nekje v naslednje pol skunnde sem dojela, da presneta zadeva teče točno pod moj avto (pri 80 km/h) in kljub zaviranju in ovinkarjenju sem ji očitno povozila rep. Prisežem, da je naredila salto! Sedaj se pa sekiram, ker sem ubila veverico :( Zakaj morim fletne živalce??? Oprosti veverica…

Res dober začetek dneva heh, že takoj ob 7ih zjutraj morim glodalce, good for me! >.< Pa zakaj ravno vevericooo =(((

Hm, kdo bi si mislil… družboslovje zna biti zanimivo!

Si nisem mislila, da bom dočakala dan, ko bom izjavila kaj takega. Namreč sem tipična naravoslovka in vse kar vsaj diši po družboslovnem me kronično dolgočasi. Okej, geografija je pol-pol pa je ok, pa vse kar se tiče literature tudi. Ampak karkoli v povezavi z zgodovino, politiko, sociologijo, psihologijo… Not my thing. Ponavadi. Se je pa danes izkazalo, da če ti nekdo zna predstaviti zadeve na razumljiv način, potem pa še meni postane všeč!

In kaj me je tako navdušilo? Hja, eno od predavanj v okviru ŠOU-a v Lj, nekaj, kar je imelo namen študentom predstaviti tudi teme, ki se ne tičejo njihovega študija. Koliko ljudi se zanima še za kaj drugega kot svoj študij je bilo sicer vidno po št. udeležencev ( 15 ali nekaj? :D ), možno pa tudi, da je bila ura prepozna. Kakorkoli, predaval je profesor s pravne fakultete,  dr. Miro Cerar. Če tako zanimivo/razumljivo predava tudi med rednimi predavanji, potem ga je vsekakor vredno poslušati! Tema je bila Slovenija-Hrvaška in jaz konkretno sem se tega udeležila enostvno zato, ker mi niti slučajno ni bilo jasno, za kaj se vse skupaj gre. Pa saj mi ljudje vsake toliko poskušajo razložiti, kaj pomeni arbitraža, kaj se dogaja z mejo in kje škriplje ipd. , pa tudi novice berem, ampak nekako mi sproti uspeva vse skupaj pozabiti. Ko se bo govorilo o DNA bom definitivno sledila, dokler gre pa glavna debata v državi o politiki… no ja, ne sledim kaj preveč. Ker se pa štejem med ljudi, ki bi radi vedeli kaj se dogaja, sem pa z veseljem ugoovila, da bi lahko na takem predavnju končno malo osvežila svoje zarjavelo družboslovno znanje. In bilo je prekleto vredno!

Ne vem, kdaj sem nazadnje 2 uri zbrano poslušala nekoga, ampak tole je bilo definitivno vredno poslušanja. Spoštujem ljudi, ki znajo svoje mnenje povedati tako, da ga ne vsiljujejo, temveč hkrati opozorijo tudi na druge poglede na isto zadevo, vse skupaj pa povejo na razumljiv način in hkrati utemeljijo svoje mnenje. Lahko rečem, da sem pridobila vsaj za okus pravniško-političnega znanja1 in sedaj končno vem, za kaj se gre! Neverjetno, Thunderstorm je dojela delček političnega dogajanja, čudeži SE dogajajo :D Sicer se sedaj niti podrazno ne morem odločiti, kaj bi bilo bolj pametno obkrožiti na morebitnem referendumu, ampak sem pa zelo vesela, da vsaj vem za kaj se gre.

Širjenje obzorij zna biti koristno in zanimivo =)

  1. vsi (to be) pravniki/ce ipd., ne me obesit za to izjavo, temu jaz pač tako rečem :P []

Frankfurt po Frankfurtu

No z objavo o obisku tega sejma, me je že prehitel kastiljo, ki je bil hkrati tudi moja družba tam, tako da hvala tudi tebi ;)

Letos moram pohvaliti sama sebe, ker nisem kupila nobene knjige! Sem samo podaljšala seznam za… božička? :D Po drugi strani bi me pa lahko že enkrat izučilo, da se začne LEVO od vhoda in ne desno. A zakaj? Ker po levi prej prideš do naravoslovnega oddelka! Tako pa vedno naredim isto napako, in začnem tam, kjer dominira družboslovje. Za razliko od Schpelle, grem jaz namreč gladko mimo družboslovnih odelkov in se zakopljem v naravoslovje. No, pa tudi v leposlovje in še nekaj drugih. Kakorokoli, tipično družboslovnih polic se ognem v velikem loku. Ampak kljub vsemu, sem za sejem porabila 3 ure. Tako, da resnično opozarjam vse, ki boste šli z mano na 25. Slovenski knjižni sejem… prepare yourself! Jaz bom namreč tam cel dan. Itak imam pa že rezerviran še en dan, saj sem še nekomu obljubila, da ga dostavim do sejma. In zelo prijetno sta ta dva dni ravno po izpitih, kar bo več kot dobrodošla nagrada oz sprostitev.1

Se mi je pa zdelo, da letos ni bilo toliko knjig z mojega oddelka (biologija). Oz, veliko je bilo samo novejših izdaj že znanih. Hkrati pa spet ogromno o varstvu okolja, onesnaževanju itd. Na to temo sem odkrila eno knjigico, ki bi jo zelo rada prebrala, zdi se mi namreč, da bi me nasmejala :D Naslov je pa Can I recycle my granny? In se več kot očitno dela norca iz okoljevarstvenih zadev. Sicer bi pomislila, da mi potem ne bo všeč, saj načeloma podpiram EKO projekte, ampak… Nekateri pa res pretiravajo no :)

Seveda mi je pa uspelo razstavo knjigo Darwinu odkriti šele na koncu. >.< Vmes sem ves čas gledala, kje me sedaj čaka ta opevan oddelek, ki je posvečen Darwinu in mi ga nekako ni uspelo najti. Potem sem pa stopila iz glavnega razstvnega prostora in ga zagledala v posebnem oddelku. Ja itak! Žal se mi je mudilo in sem si tako samo na hitro lahko ogledala tam razstvljene knjige. Ter spet prišla do 2h ugotovitev:

1. Richard Dawkins je car!

2. Ignorance should be illegal.

Naslednja destinacija: Slovenski knjižni sejem. Se vidimo! =)

  1. Pustimo podrobnosti, da bom itak pogrnila izpite… Nagrada more biti! Že zato, ker se sploh spravim na izpit :P []

Malo daljša misel dneva

Včasih gredo stvari daljše obdobje samo navzdol. Za vse se ti zdi, da gre narobe, postaneš tečen, zoprn in nimaš prave volje za absolutno nič. Na kratko, si pravi emo!

Ampak prav tako pa potem pride obdobje, ko se nevihtno nebo začne jasniti in se končno pokaže sonček. Tudi dobesedno :) Oblaki so končno spokali svoje užaljene, jokajoče ritke proč z našega konca in danes me je pozdravil čudovit dan. Čudovit kljub temu, da sem zaspala. In stvari gredo končno malo v pozitivno, mogoče tudi, ker se bliža veseli decembe, hehe. Obeta se mi namreč cel kup kul zadev! Čeprav žal v naslendnjih 2h tednih sledijo izpiti, za katere se mi absolutno ne da učiti in so že v naprej obsojeni na propad, pa imam po današnjem dnevu vseeno občutek, da imam končno spet nekaj zadev, ki se jih res lahko veselim. Pa čeprav sem spala 5 ur in sem bila od doma od 7h zjutraj do pol 10ih zvečer, je vseeno dober dan!

V kratkem se mi obeta obisk 2h knjižnih sejmov, napoveduje se naravnost fantastičen bowling dogodek z mojimi najljubšimi osebami, končno je spet lepo vreme in tudi na faxu in ob faxu stalno nekaj dogaja. Letos sem se dokončno odpovedala idejam, da če bom manj skakala na okoli, bom več naredila za fax. Oh prosim vas, niti v sanjah… Tako se sedaj ne poskušam slepiti, da če bom odšla domov prej, se bom učila. Ker se nikoli nisem, se ne in se več kot očitno nikoli ne bom. Čas torej rajši izkroristim za zanimiva predavanja (izven rednih), kavice s sošolkami, kosila s sošolkami in razno razne obfaxovske zadeve.  Pa seveda rekreacija, ki sicer na nekaterih področjih malo škriplje, but I am doing my best =) Jebi ga, samo enkrat se živi!

Oh ja, dober dan in tudi občasne nevihtice mi ga danes enostavno ne morejo pokvariti! Ne pustim se, a štekaš! Danes ne, danes je dober dan! =) In če bo po sreči, bo konec leta zakon…

Okej, mogoče je bila pa precej daljša misel dneva :D

Išče se bralec!

Kot vsako leto imam tudi letos težavo, ki se pojavi vsako leto novembra, torej v sezoni knjižnih sejmov. Namreč, kronično mi primankuje ljudi, ki bi bili pripravljeni iti z mano na sejme! In kje tiči problem? Hja, prazvaprav niti sama točno ne vem.

Ena stvar je, da je očitno branje prišlo iz mode. Sicer imam na srečo kar nekaj sošolk, ki obožujejo dobre knjige in tako nisem prikrajšana za debate o tem, vendar pa je nekatere verjetno že lansko leto izučilo, da z mano iti na Slovenski knjižni sejem pomeni “izgubiti” vsaj 6-8 ur. Očitno nekateri ne zmorejo :D

Drug problem je torej, da bi celo tisti, ki bi šli, pač malo vrgli uč na to in ono stojnico in vse skupaj opravili v 1h. V eni uri. ENI URI??? Ljudje, a se hecate z mano? Recimo, da če pohitim, v slabih 2h urah opravim s Frankfurtom po Frankfurtu, ki pač ni ravno obsežen pa tudi nabor tam zbrane literature ni ves po mojem okusu. Ampak Slovenski knjižni sejem? 3. nastropja Cankarjevega doma samih knjig=raj? Ja če bi vi prišli v raj, a bi pobegnili po 1 uri?! Seveda da ne, pha! Zatorej si lepo vzameš čas, si najprej vse ogledaš in preveriš, koliko stvari si lahko priovoščiš s svojo denarnico in kaj se najbolj splača. Če imaš pa  dobro družbo  si pa vmes privoščiš še kakšno kavico in dobro debato na temo novo odkritih naslovov.

Predvsem pa jaz rabim nekoga, ki mi prepreči pokupiti polovico sejma. Po naravi sem sicer zelo škrt človek (Gorenjka, doh ;) ) in mi je škoda denarja za praktično vse, razen… Razen za knjige! Tu pa lahko zapravim toliko, kot povprečna ženska obsedena z oblekami na dan razprodaj. Ali več.

Kakorkoli, družba bi bila zelo dobrodošla. Ponavadi sem oba sejma tradiconalno obiskala z dedijem, žal pa letos zaradi zdravstvenih problemov to ne bo šlo skozi :/ Nekako upam, da bom sošolko od lani premamila še letos, vsaj za nekaj uric, še vedno pa ostajam sama za Frankfurt po Frankfurtu. No, saj šla bom itak in itak, o tem sploh ni debate! Ampak malo družbe pa nikoli ne škodi… Torej, išče se bralec! Pa tak z veliko potrpljenja ;)

Datumi:

Frankfurt po Frankfurtu 2009: 11.-14. november 2009, cena vstopnice 4€ oz 2€ za študente, odprto 9h-20h

25. Slovenski knjižni sejem: 24.-29. november 2009, brezplačno, kdaj je odprt ne vem, verjetno 9h-20h med tednom

In seveda zadnji, najlepši, največji in najslajši spet pade na izpitne tedne. Klasika.

Družinske obletnice, zakaj točno jih sploh praznujemo?

Vedno sem mislila, da sem jaz ena redkih ljudi, ki ne prenese družinskih kosil/večerij ob razno raznih obletnicah. Vendar pa zadnje čase odkrivam, da več kot očitno nisem edina! Zakaj potem ljudje sploh organiziramo razno razne obletnice, če se pa na koncu izkaže, da so vsi tam samo zato, ker morajo biti?

Nekateri pridejo zato, ker se to pač spodobi, ker je to DRUŽINA. Pa tudi če se gre za teto v 8. kolenu, ki si jo videl 2x v življenju. Seveda je drugače, če govoriš o obletnicah svojih staršev, bratev, sester… Kaj pa vse oddaljeno sorodstvo? Je res tako pomembno, kako boš izpadel pred opravljivo sorodnico, katere življeneje se itak vrti samo okoli sočnih govoric?

Drugi pridejo, ker vedo, da bodo drugače še 10 let poslušali, da kakšen mož/brat/stric pa si, če ne prideš na obletnico! In potem smo tu še tretji, ki nas naši dragi starši praktično zvlečejo tja. No ja, to se je dogajalo, ko sem bila stara 12, sedaj sem pač dovolj stara, da razumem, da so nekatere zadeve pač nujno zlo. In tako pač prihajam na razno razne obletnice moje družine in si vsakič znova želim, da mi ne bi bilo treba, saj se zadeve vedno končajo enako.

Najprej pridemo tja in nekdo od sorodnikov zamuja. Mi smo vedno prezgodnji, ker naš voznik živčno poskakuje že pol ure pred dogovorjenim odhodom in se potem preostanek družine rajši sprijazni s prezgodnjim odhodom, kot pa da bi poslušale nerganje in zmerjanje. Ko potem za nami predejo še organizatorji, se moški del naše familje ponavadi začne pritoževati, zakaj preostanek familje zamuja. In ko preostanek familje pride, takrat se pa začne zabava!

Ponavadi si v lase skočita sestra in brat, ko drug drugega špikata zaradi enih in istih stvari. Nato se temu pridružijo njuni starši, ki se vedno postavijo na stran brata, nato pa vskočiva sestrin mož in jaz ter se postaviva na njeno stran. Nato hoče ženski del starih staršev zadeve pomiriti in preusmeri pogovor na vnuke, ki jih na vsak način hoče prepričati da “naj se vendar pogovorijo, ko se tako dolgo niso videli!” Mhm. Kaj točno imam skupnega z mojo ritolizniško sestrično? Hja, samo dejstvo, da sva v sorodu. Povsod drugje sva na drugem bregu  in že od malega se vedno kregava, saj je ona zaščitena kot kočevski medved, ker je pač iz ločene družine in jaz “moram to razumeti!”. Ahja, zakaj že? A če so moji starši še poročeni pa to pomeni, da smo popolna družina? Whatever.

Kakorkoli, vsako družinsko kosilo se konča z dolgimi nosovi in nečim, kar si bomo na naslednji obletnici metali naprej. Kje točno je potem point obletnic?

Opa… Če sem že 100. zamudila…

200. objava na mojem blogu, hehe :) Sicer ne vidim nekega velikega pointa pri stating the obvious, ampak je fino napisati “Moja 200. objava!” Ker pač prvo “obletnico” s 100. sem očitno zgrešila. Preveč pisateljskega navdiha pa nisem bila pozorna :P

Kaj bi povedala ob tej priložnosti? Hja, nič :D Lepo če me berete, fajn če vam je všeč, če vam ni pa ne brat, ker vas nihče ne sili ;)

Če že frčkam prostor z novo objavo, lahko dodam še random fact of the day: V prostem času lazim po šumi in okoli dreves stikam za različnimi oblikami gob. Ker jaz jih pač ločim samo po obliki in barvi, ena je rjava, druga je rdeča itd. Če me je danes slučajno kdo videl, je verjetno mislil, da sem malo prismojena. Kdo drug novembra nabira gobe?!

No, pa da razjasnim zadeve… nism noben gobar, niti nisem usekana (vsaj ne v to smer, khm) rabim pa (bojda) različne oblike plodišč za jutrišnje vaje. Saj ne da mi vse, kar sem nabrskala v gozdu zgleda enako, ampak pustimo to. Namen šteje! Zdaj grem pa pulit gobe že iz domače zelenice.

Starejši zapisi »