Mesečni arhiv: Julij 2009

Serijska morilka

Sponk za lase. Res ne vem, kako mi uspe vsake pol leta polomiti eno. In to ob najbolj neprimernih trenutkih. Naprimer na delovnem mestu, pri 30°C, ko mi je že itak in itak vroče za umret, potem pa popusti še presneta lasna sponka in svojih dolgih las nimam več s čim speti. Odlično res. Očitno me te plastične zadeve res ne marajo, primem jo v roke pa se prelomi na pol? I blame it on China.1

Kakšne pol leta nazaj, ko sem si skrajšala lase za ~30 cm sem sicer ugotovila, da se ta sponka, ki je danes izdihnila, v bistvu dobro obnese. Predhodno sem se namreč razburjala nad slabo izdelavo, ker ni držalo gor las. Potem se je izkazalo, da imam preveč las. Sedaj, ko so “primerne” dolžine in je zadeva stala, se pa odloči dati odpoved! Pha. Tako sem spet na lovu za ustrezno veliko sponko, tisto, ki zgleda kot grablje. In seveda je nikjer nimajo. Kako za vraga naj si spnem lase za tuširanje?! Improvizacija z gumico in špangami se ne obnese, ker a) izgledam kot petelin s slabo frizuro2 in b) zadeva popusti sredi tuširanja. Sovražim mokre lase kadar jim ni namenjeno biti mokri.

Vprašanje dneva je, kako si lahko zmatran od 10urnega ne dela? Resno, danes sem imela na šihtu tako malo dela, da sem prebrala vsaj 100 strani knjige. Na tem mestu bi omenila, da si Breaking dawn, tako kot celotna Twilight saga zasluži na prvi strani opozorilni napisi: “Story not included.” Z rdečimi. Velikimi tiskanimi. 3x podčrtano. In zadeva ima zadaj napis “Harry Potter, move over.” Wtf? Mene bi bilo sram napisati tako kritiko, res. Razen če bi prišla iz kleti, kjer bi me imeli zaprto 15 let3 ob slikanicah Grdega račka in bi bila to prva obširnejša knijga, ki bi jo dobila v roke. Potem bi jo verjetno res razglasila za literarno čudo. Tako je pa samo navaden crap, ob katerem omedlevajo nasjstnice in geji s slabim okusom.4 Kakorkoli, ne-delo  očitno utrudi bolj kot delo. Ali pa je to posledica današnjega ne-spanja. Resno, zakaj grem spat ob polnoči, vstanem ob 6ih in ugotovim, da sem spala max 2 uri v skupnem seštevku? I blame it on the moon.

Sedaj si grem pa že 3jič ali 4ič v tem tednu naresti pico za kosilo/večerjo, ker se mi kaj drugega enostvno ne da. Mislim, da sm v zadnjem mesecu pojedla več pic, kot prej v celem letu. Poletje makes me lazy. Torej, bolj leno, ker lena sem že itak in itak ;)

  1. Made in China, that is. []
  2. Ja in če me med tuširanjem nihče ne vidi?! Kaj mi hočete povedati  s tem? ^^ []
  3. Preveč pod vtisom novic iz nemško govorečih držav ja. []
  4. Perez, *kreh, kreh* Nič nimam proti gejem, samo proti njemu. []

Jabolko ne pade daleč od drevesa

Žal očitno ta pregovor še kako velja zame. Ste že kdaj koga res ne-marali (želela bi uporabiti izraz sovražili, pa ne bom, da ne bom izpadla kot tečna 13 letnica1 ) in potem kasneje ugotovili, da ste sami isti? Da delate enake napake, da reagirate enako… da ste v splošnem kopija osebe, ki je sami ne preneste. Torej posledično ne bi prenesli sami sebe, če bi se srečali.

No, to se dogaja meni. Že kar nekaj časa. Verjetno sem vedela, preden sem si bila pripravljena priznati. Ali pa me je streznila izjava neke zelo dobre prijateljice. Kakorkoli, dejstvo je, da sem po karakterju (in žal tudi po izgledu) podobna slabši polovici svojih staršev. Očitno se tečnoba prenaša preko genov. Če bi se dalo, bi to uporabila za svojo diplomsko nalogo.2 Namreč, slabša polovica njegovih staršev je bila nemogoča. In z leti vse slabša. Na koncu tako slaba, da smo končali na sodišču. Do not ask. Slabša polovica mojih staršev gre po njegovih stopinjah, starejši kot je, slabše je. In kaj sledi temu? Hja, očitno jaz, čeprav sem drugega spola.

Od nekdaj sem sovražila nenehno dretje, prepire in iskanje dlake v jajcu. Namreč, če se je le dalo, smo se skregali. Ker očitno je to najboljši način, da dosežeš svoje. Groziš, uporabiš argument “svoje hiše”, še malo groziš, dvigneš glas na raven megafona3 . It works. Deluje že, ampak kakšen vtis o tebi dobijo ljudje? Ne preveč dobrega, zato pa tudi nimaš kaj dosti prijateljev. In še s tistimi, ki jih imaš, se skregaš na skupnih počitnicah. A očitno ne glede na to, kako neko stvar preziraš in sovražiš, to ni zadosten razlog, da ne bi sam postal isti.

Včasih se sprašujem, kaj meni ni jasno? Sovražim njegov način življenja, njegov odnos do ljudi, pa me to vseeno ne ustavi, da ne bi postala ista grozna oseba. Saj sem pobrala tudi nekaj stvari po boljši polovici, predvsem možgane, k sreči. Ampak žal karakterno nisem praktično nič podobna boljši polovici. Sem isti tečen, nadležen in kričeč osebek, kot ta, ki ga preziram. Hitro izgubim potrpljenje, če ne dobim, kar hočem, začnem groziti oz. povzdignem glas. Kadarkoli sem mnenja, da se zadeve ne odvijajo tako, kot bi se morale, krivdo zvalim na nekoga drugega. Ker jaz pač nisem kriva, ddd? Sem vzkipljiva in če sem slabe volje me je nemogoče prenašati, saj bom vsako dobronamerno besedo obrnila proti govorcu in jo poslala nazaj v obliki strupene, ošiljene puščice. Verjetno se imam zahvaliti svoji najboljši priajteljici za to, da vsaj ne hodim več na okoli in fizično napadam ljudi, ki mi gredo na živce. No, vsaj trudim se. Ostajam samo pri otročjem zmerjanju.

Kakorkoli pogledam, vse bolj sem nekaj, kar nočem biti. Pa sem, neglede na občasne obupane poskuse, da bi bila bolj normalna. V tem primeru normalna po svoji definiciji, torej sposobna normalne komunikacije z ljudmi neglede na razmere. Ampak očitno to ni tako lahko. Jabolko res ne pade daleč od drevesa, mogoče se pa lahko odkotali dovolj daleč proč, da ne čuti več škodljivih vplivov? Let`s hope so.

  1. kar bom itak in itak, doh []
  2. That is, če bi kot bolonjci sploh imeli pravo diplomo, heh. []
  3. Ali kaj je že tista lijakasta stvar, ki omogoči glasno govorjenje? []

Blejska noč 2009

Ha, pa mi je uspelo priti! Po mislim da skoraj desetletju, mi je končno uspelo zopet priti na Blejsko noč. In moram reči, da smo se imeli prav fino. Ne vem po kakšnem čudežu se me je vreme usmililo in ni deževalo. Sicer so bile temperature daleč od julijskih, ampak vsega pač ne moreš imeti. Sočustvujem z vsemi, ki so se oblekli letnemu času primerno, ne trenutnemu stanju primerno. Zelo pogumno, iti ven v kratkem krilu pri 15°C. No okej, mogoče je bila kakšna stopinja več, prav toplo pa ni bilo.

Lučke

Lučke

Sama zadeva je dokaj dobro izpadla in ker se je vreme očitno odločilo, da mi lahko po 6ih delovnih dneh privošči en pošten dan oz. večer počitka, je bil pogled na vse skupaj res lep. Zvezdice na nebu, lučke na jezeru, osvetljen grad in na koncu še res lep ognjemet. Očitno so se kar skeširali, je trajal nekako 10 min. Sem pričakovala, da bo z gradu, pa je bil iz čolnov.

Letošnja novost so bile tudi gondole, čemur pa jaz osebno nasprotujem. Saj verjamem, da se je marsikomu zdelo blazno lepo in romantično in idilično in nevemkajše, videti ali se voziti v gondoli po jezeru na poletni večer (poletni, khm), ampak žal meni to ni. Mogoče zaradi tega, ker živim tu blizu in imam v glavi vsidrane pletne1, kot značilnost Bleda, mogoče zato, ker menim, da bi morali izkoristiti in pokazati NAŠE znamenitosti, ne tujih. Na Blejsko jezero sodijo pletne, ki so prav tako atrakcija za vse turiste, ne pa gondole. Te naj pa kar Italjani obdržijo v svojih Benetkah. Ki so mi, mimogrede, grše od Bleda.

Ognjemet

Ognjemet

Ljudi je bilo ogromno. Največje presenečenje večera pa je bilo dejstvo, da so uspeli organizirati zastonj parkirišče. To me je tako šokiralo, da se mi še sedaj zdi popolnoma neverjetno, da sem lahko danes parkirala zastonj! Okej, saj bi itak in itak, ker bi že našla nekje kaj, ampak dejansko so na travniku postavili ograde in naštimali redarje, ki so usmerjali avtomobile v vrste. Vsa pohvala res, končno! Ker ob takih dogodkih je res vedno problem s parkiranjem… Za vse tiste, ki vam ni jasno, zakaj se mi zdi to tako čudno in presenetljivo: tukaj ti zaračunajo parkiranje na čisto vsakem kvadratnem metru površine. Okej, če si domačin ali pa poznaš seveda najdeš mesto, ampak kadar je toliko ljudi… No, prijetno presenečenje tole, moram reči. Seveda je bilo celotno mesto z okolico zaparkirano do konca in še čez, ljudi pa je bilo tudi ogromno.

Letos sem slišala govorice, da naj ne bi bilo štantov in tega okoli jezera, ampak očitno temu ni tako, saj sem imela občutek, da je celotna primestna obala jezera2 en sam velik šank! Mislim, da so razpostavili čisto vse stole, kar jih premoremo na celi Gorenjski. Ne vem za ceno pijače, ampak hrana je bila kar soldina, ne pretirano navite cene.

Seveda ne gre brez pijane mladine3 in nikakor ne zavidam tistim revežem, ki bodo danes zjutraj to čistili. Ne vem, ali je tako težko prazen kozarec/flašo/papir odvrči v koš za smeti? Ki jih je bilo okoli čisto zadosti… Živa meja ob glavni cesti ob jzeru se je namreč spremenila v odlagališče za kozarce in steklenice, obala jezera pa tudi ni bila kaj dosti boljša. Zelenice v premeru 1 km si bodo pa verjetno še kakšen mesec odpočivale od vsega tega direndaja.

Ah, pa da ne pozabim omeniti: nadvse zanimivo si je bilo ogledati žonglersko predstvo zabavnega avstralca, prav tako pa mi je uč pristal na mladcih, ki so “bruhali ogenj”. V bistvu so popili alkohol in s tem pihnili v ogenj, ampak zgledalo je odlično. No, če povem po pravici, so odlično zgledali sami izvajalci, ki so bili brez majic in s postavami zelo primernimi za razkazovanje :D Ja kaj no kaj, saj človek lahko gleda, ane! :P

See what I mean? ^^

See what I mean? ^^

All in all: fino je bilo, končno malo dogaja =)

  1. baje se piše pletnJe, ampak jaz vztrajam pri pletni []
  2. Če poslušate komentatorko, ki naj bi rpedstvljala dogodek, potem ste bili na obali morja. Morja ja. []
  3. no, ne samo mladine, ampak pijane 14letnice mi zaradi svojega obnašanja najbolj padejo v oči []

Včasih sem res blond.

V glavo namreč, lase imam rjave. Je treba malo fejkat… Ne vem, zakaj za določene zadeve potrebujem par let, preden jih dojamem. Zakaj me recimo v zadnjih nekaj letih, ko sem tuhtala, kako napeljati internet v zgodnje nadstropje, brez da bi to omenila hišnemu zmaju1, nikoli ni presvetlilo, da se verjetno wireless internet da naštimati tudi doma? Ja saj pravim, včasih sem res blond.

Si štejem v čast, da sem samo 2 meseca rabila, da sem prišla do popolnoma enostavne rešitve, ki se tiče neobstoječe reže za CD/DVDje na netbooku-zunanji predvajalnik/enota/kakorkoli se že temu reče. Ta tehnologija meni res ne gre od rok. Danes se ja da že praktično vse! Več kot zagotovo pa se da vse, za kar jaz mislim, da je nemogoče. Namreč tehnika je že tako napredovala, da jo dinozavri kot sem jaz, gledamo samo še od daleč. In smo potem vsake toliko presenečeni nad tem, s čim vse si lahko poenostavimo življenje. Recimo lahko bi si omislila mp3 predvajalnik, kjer lahko dejansko izbiraš playliste, namesto, da imam takega, ki mu deluje samo še en gumb in moram preklikati 60 komadov, da pridem do željenih… Aja, mi niste verjeli, da sem 100 let za kamni?

Danes imam zelo blond dan v splošnem.2 Recimo uspelo mi je na 6 potnih nalogov napisati, da je Atrio kraj v Italiji. V resnici je to šoping center v Beljaku, Avstrija. Hja, to je tako, če googlove rezultate samo na hitro preletiš. Nakupovalni centri me nikoli niso zanimali, vsake luknje v sosednjih državah pa tudi ne moram poznati no! Ljudje bi to lahko imeli v mislih, ko mi naročajo potne naloge… To je tako, kot če jaz Italjanu rečem naj mi pokaže, kje je Zgornji Duplek3.

Bottom line današnjega dneva: težko je biti blond! Pa tudi če samo občasno…

  1. kar bi vključevalo zelo glasno razpravo zaradi napeljevanja žic in vrtanja lukenj, ponovno! []
  2. Pa brez zamere vsem naravnim blondinkam, to se pač tako reče…  []
  3. brez zamere vsi prebivalci Zg. Dupleka []

Dragi starši, prosim, da ne spuščate svojih nevzgojenih potomcev v javnost!

Ne resno, kako mi je pa danes zavrelo… Stvar je taka: s prijateljico sva šli v kino na ogled novega HP filma, ki ga kot fanica seveda moram videti. In ja, Harry je zakon. S temi knjigami smo zrasli gor in nikakor ne nameravam zamuditi filma, prav tako pa sem daleč od tega, da bi bila edina, ki pri svojih letih gleda take filme ;) Film je bil zakon, žal je bilo občinstvo malo manj zakon.

Saj razumem, da je težko biti v puberteti. In da je še težje biti emo. In najtežje od vsega je biti 15letni emo v puberteti! Pa še s svojim fantom v kinu, res, težko življenje! Očitno tako, da se moraš cel jebeni film, ki traja dobri DVE URI, pogovarjati po telefoni. Ne resno, smrklja se je sredi filma POGOVARJALA po telefonu. Ko se ni, je pač pisala smse ali debatirala s svojim ljubčkom.

Moje reakcije? Seveda sta najprej zamudila 10 minut, da sta se nato lahko zrinila preko cele vrste. Po 5ih minutah me je imelo, da bi ju poslala v tri pm. Po 10ih, sem resno premišljevala, da bi jima za vrat zlila kokakolo. Po pol ure filma pa sem začela preračunavati, kaj se mi bolj splača. Bom imela več od filma če preklete mulce naderem in skloftam sredi filma, ali bo več koristi, če ostanem tiho in ne povzročam še dodatnih motenj? Kot dokaj razumna oseba sem se odločila za zadnjo možnost. Z veliko težavo. 5 let nazaj bi muli vzela telefon, ji ga zagonila čez celo dvorano, njo in njenega ljubčka pa pregonila na žive in mrtve, ker če kaj ne prenesem je, da me nekdo moti med filmom v kinu.

Žal imam to smolo, da sem že zdavnaj polnoletna in bi odgovarjala jaz. Žal, žal. Saj smo bili mi tudi nadležni pubertetniki, ampak nikoli v življenju nisem skozi cel film v kinu motila sogledalcev. Očitno je pa to danes zelo v modi. Jebemti če te ne zanima pa ne hodi gledat! Tako da, dragi straši z nevzgojenimi pubertetniki, prosim, pridržite svojo svojat doma dokler se ne bodo znali obnašati letom primerno. Moj 5 let star nečak se zna lepše obnašati, kot 15 letni mulc. A ni to žalostno?

Sezona piknikov se začenja!

Starting… today. Moja familja oz. njen moški del obožuje piknike. Predvidevam da zato, ker je to edina priložnost, ob kateri lahko pokažejo, da vedo katera stran kuhinjskih pripomočkov je namenjena dejanski uporabi. Namreč moški del je ponavadi žar mojster. In priznam, žar je tisti del kulinarike, kamor mene ni zraven. Pha, usaj za en del prehranjevanja so zadolženi tipi :P

Kakorkoli, poleg obveznih čevapčičev, rib in priloge seveda spada tudi kakšna sladka stvar za posladek. To pa je moj del nalog. Letos imam v planu sadno oz. malinovo torto, indijančke in ledeno kavo.Vsi moji sorodniki in njihovo potomstvo očitno obožujejo sadne torte, saj sem spet ostala brez čokoladne. Prisežem, ta je zadnja v tej sezoni! Od te naprej pečem samo še mojo najljubšo, čokoladno.

Huh, tale 2 dneva sta oz. bosta še naporna. Indijančki so bili končani nekje okoli 3h zjutraj. Zadnjič, ko sem jih delala so bili bolj podobni kupčkom snega, ker sem iz forme, saj jih zadnja leta bolj malokrat delam. Ampak mislim, da mi je danes uspelo malo boljše. Seveda še vedno niso niti približno tako lepi kot tisti iz trgovine, ampak vedno jih zmanjka v 5ih minutah, tako da predvidevam, da jedcev oblika ne moti preveč ;)

Indijanska vas

Indijanska vas

V pripravi

Indijanček

Indijanček

Biskvit za torto je pečen že od včeraj, filo sem ravnokar postavila v hladilnik. Malinova torta bo pač gotova zadnji hip, sicer je pa itak sladica in imam čas vsaj do 18ih. Saj bi bilo boljše, če bi jo naredila že včeraj, pa nekako ni zneslo.

Sezona piknikov je torej uradno odprta, moje poletne pekovske umetnije so pa tudi že na vrhu sezone. Ampak naslednjič, naslednjič bo pa torta po mojem okusu, torej čokoladna! Pa me sploh ne zanima, če je zunaj +35°C :P

Indijančki

Piškoti:

4 jajca

20 dag sladkorja

20 dag moke

Penasto stepemo jajca s sladkorjem in zamešamo moko. Testo vlijemo na pekač (namazan z margarino/peki papir) in pečemo 10-12 minut pri 220°C.

Izrežeš okrogle piškote (s kozarcem, ki ima bolj oster rob je najlažje).

Sneg:
4 beljaki
20 žlic sladkorja (32 dag) (1/2 navaden sladkor, ½ sladkor v prahu)
3 žlice vode

Stepemo trd sneg in vanj vmešamo sladkor v prahu. Drugo polovico sladkorja in vodo prevremo. Sladkor naj bi imel 116°C. Jaz tega nikoli ne merim, samo počakam, da je čisto prozoren. Nato prevreti sladkor počasi (najbolje po kapljicah) vmešamo v sneg. Sneg je potrebno dolgo stepati, da je dovolj kompakten. Ko je sneg narejen ga pustimo, da se malo ohladi (ponavadi se ohladi že med samim mešanjem). Nato z brizgalko naredimo kupčke na piškote. Postavimo v hladilnik, vmes naredimo obliv.

Obliv:

Gorenjkin temni čokoladni obliv. Stopiš nad paro in dodaš malo olja, da je bolj tekoč.

Če nimaš tega obliva, lahko narediš samo iz margarine in jedilne čokolade, ki ju stopiš nad paro. Počakaj, da se obliv malo shladi in nato prelij indijančke. Najboljše je, če jih postaviš na rešetko (tiso iz pečice…), saj tako odvečna čokolada odteče.

Rumenjake se lahko porabi nap. za ferdinande ali pa v pustnem času za krofe. Tudi nekatere piškote se lahko dela samo z rumenjaki. Pri nas jih ponavadi porabimo kar za kakšno omleto iz jajc, ker se nam ne da več peči ;)

Poletne slikarske šole?

Po nekaj letih neustvarjanja me je zopet prijelo, da bi prijela čopič/svinčnik v roke in kaj naslikala/narisala. Tako sem se podala v iskanje informacij na internetu in o morebitnih poletnih šolah slikanja.

Ena izmed stvari za katere bom vedno hvaležna svojim starim staršem je, da so me, ko sem bila še mlajša, vsako poletje vpisali v slikarsko šolo, ki je potekala v vasi, kjer imajo oni vikend. Čeprav tam resnično nimaš nič za početi pa sem se med temi počitnicami vedno imela fino, ker sem lahko risala. Na to kako rada sem to počela, sem v zadnjih letih že skoraj pozabila. Večinoma zaradi šole in drugih dejavnosti nisem imela ne časa in ne volje, da bi se ukvarjala še  s tem. Otroške slikarske kolonije sem že zdavnaj prerasla in moje barve ter čopiči in vsi ostali pripomočki že nekaj let samevajo v omari. Mislim, da bo en dan treba narediti resno čistilno akcijo, ampak mi srce ne da, da bi vse stare pripomočke pometala proč, heh.

Letos imam po nekem čudežu med poletjem spet čas zase in ob listanju revije Unikat me je presvetlilo, da bi lahko spet začela slikati. Potem se pa pojavi problem… kako? Tega nisem počela že uh uh, dolgo, predolgo… In res bi si rada malo osvežila spomin pod strokovnim vodstvom. Žal pa nikjer ne najdem kakšne ustrezne šole/poletnega tečaja na območju Gorenjske. Tako da če slučajno kdo bere tole in pozna koga… se priporočam! Kje človek najde solidno šolo slikanja v času poletja? Ker meni je nekako uspelo najti samo zadeve, ki so na drugem koncu Slovenije, heh.

Ugotovitev dneva

Ali bolje rečeno, večera. Nekateri ljudje ne vedo, kaj je to indijanček. Kako lahko ne veš kaj je to indijanček?! o.O Razumem, da ne veš kakšnega okusa je, ker ne maraš/ne smeš jesti sladkarij. Razumem, da ne veš kako se naredi (to zanima samo nas, obsedence s peko). Ampak da ne veš kaj JE indijanček?? o.O Ne razumem res. A kot otroke vas niso nikoli peljali v slaščičarno? Saj štekam, da tujec ne ve kaj je to, ker ko sem recimo v VB spraševala če poznajo to se nobenemu ni sanjalo kaj mislim s svojim opisom, čeprav je podobno eni njihovi sladici. Ampak pri nas… kako lahko ne veš no?

Enostavno ne razumem, res o.O Prejle sem malo brskala po netu za kakšnim dobrim napotkom kako narediti čim boljšo maso (sem že iz forme, nečakinja me pa spet prosi, naj naredim indijančke) in sem naletela na forume, kjer ljudje vprašajo “kaj je to indijanček?” A je to res samo meni samoumevno, da se ve kaj to je? Ker sem pač usekana na cuker in se mi po žilah pretaka sladkor ne kri, kot vam ostalim smrtnikom. Saj to imejo v vsaki slaščičarni? Resno, ta ugotovitev me je pa sedaj čisto presenetila, huh!

Zahodnoevropska čokolada in opustošena knjižnica

Malo vsega za danes… Se mi zdi, da že en čas nisem pisala. Tipično, kadar imam dovolj časa nikoli nimam navdiha, ko pa nimam časa se mi pa piše ves čas!

Danes sem v trgovini odkrila, da so končno ugotovili, da lahko zaslužijo tudi na račun proizvajalca čokolade. Namreč, če je le ta iz Z Evrope se to lahko izkoristi kot dodatne pike pri ponudbi! Braniaci, res ste zgodnji… Seveda sem jaz kot kronični čokoholik že nekaj časa nazaj izvohala, da se je končno našel še en trgovec, ki poleg znane verige drogerij ponuja čokolado narejeno na Zahodu. In zakaj se mi zdi to tak dosežek?

Hja, če niste velik ljubitelj čokolade in kakšno milko dobite samo ob raznih rojstnih dnevih, potem verjetno niste opazili drastičnega padca v kakovosti. Če pa ste taki kot jaz in še mnogo meni podobnih, potem ste v zadnjih letih ugotovili, da je boljše če čokolade, kjer gor piše made in Poland, rajši sploh ne kupite. Okus je namreč čisto zanič. In to ne samo pri milki, tudi pri snickersih, twixih, nuteli… Praktično pri vseh mojih najljubših čokoladicah. Pa še sama tega ne bi opazila precej hitro, če ne bi čokolade kupovala tudi v tujini. Tako sem zadnja leta opustila marsikatero čokolado, ker te gravžarije pač ne mislim jesti. Nekaj časa nazaj pa sem z veseljem opazila, da so v naši trgovini ugotovili, da se jim bolj splača kupovati čokolado, ki ni made in Poland ali kaj podobnega. Čisto iz navade sem pač preverila nalepko zadaj in naletela na prijetno presenečenje, čokolada je bila narejena v Nemčiji. Od takrat naprej zopet kupujem milko v večjih količinah. Očitno pa so tudi trgovci prišli do spoznanja, da bi lahko na to novost opozorili svoje manj pozorne kupce in temu primerno zraven čokolad prilimali napis “Novo! Zahodnoevropsko poreklo” Oz. nekaj takega. Ja ja, pridni pridni, bo kaj takega tudi s snickersom prosim?

Pa da smo si na jasnem… nikakor nisem ena izmed tistih, ki sveto prisegajo na tuje čokolade. Zakaj že? Kaj točno manjka naši Gorenjki? Ogromno ljudi se zmrduje nad našo čokolado, ker je pač naša in ni v vijoličnem ovitku z napisom milka. Ne razumem, zakaj ne bi podpirali svojih firm? Ker glede na to kako danes propadajo naša podjetja… prosim, kupujte našo hrano, ker res nimam nobene želje jesti tuje strupe če lahko podpiram naše gospodarstvo. In ja ga podpiram, ker pojem ogromne količine čokolade :P Pa tudi za peko vedno uporabljam našo čokoaldo.

Druga stvar na tapeti danes so pa knjige. Okej, poletje je, saj vem, da se vsi odločijo brati čez ta 2 meseca ali pa vsaj vzeti s sabo na morje zalogo knjig, ki jih potem bolj kot ne uporabijo kot podlogo za karte ali namesto blazine, ker itak zaspijo na plaži… Ampak okej, saj razumem, čez leto ni časa. Ampak tako opustošenje, kot je bilo danes v naši knjižnici… ja to pa še ne no! o.O Resno,  za katerokoli knjigo, ki sem se je spomnila in preverila če jo imajo se je izkazalo, da je izposojena/rezervirana/ravno šla ven. A se vi norca z mene delate?!?! Po 10ih mesecih študijske literature imam končno čas, da si privoščim kaj za dušo in vi meni takole?! Pha. In ker se seveda nisem spomnila sabo vzeti seznama knjig, ki bi jih rada prebrala, sem z veliko težavo brskala po vseh kotičkih možganov, da bi ugotovila, katero knjigo sem že imela namen prebrati pa jo mogoče celo utegnejo imeti. Seveda sem takoj odpisala vse najnovejše uspešnice, ker te pač še nekaj mesecev ne bodo dosegljive. Ih… Tako sem sedaj prišla na računlnik z namenom, da si prepišem vse listke, ki jih imam nalimane po sobi, vse opombe na telefonu, vse kar je napisano na starih računih in nametano po avtu/sobi in žepih. To so namreč mesta, kjer so pri meni shranjeni naslovi knjig, ki jih moram prebrati. In sedaj bom to lepo spravila v eno datoteko, natisnila in naslednjič šla v knjižnico s tem. In izmed 100ih knjig verjetno dobila 2 izmed manj zaželjenih. Ohja, vraga pa to poletje…

Prekleti multipraktik!

Okej resno, prekipelo mi je. Popolnoma. Naj mi prosim nekdo razloži, zakaj naj bi po mnenju proizvajalcev povprečno gospodinjstvo uporabljalo 1000 in 1 nastavek za multipraktik? Mimogrede, sanja se mi ne, kako se temu reče po slovensko. Večnamenski mešalnik? No, saj veste, tista zadeva v katero zmečete sestavine, zaprete pokrov in pritisnete tipko, on pa vam naredi stepen sneg v minuti, za kar bi ročno rabili… čisto preveč časa.

Ker rada pečem, se te naprave poslužujem kar pogosto. V mojih kuharskih letih so šle skozi moje roke 3 take naprave. Prvi je bil iskrin mešalnik, ki je bil še predstvnik tiste generacije strojčkov, ki si jih kupil in potem uporabljal 20 let. Namreč naš je zdržal približno toliko in bi verjetno še kakšno leto več, če ga jaz ne bi uspešno prekurila. Imam namreč grdo navado mašinice terati čez meje zmogljivosti, khm. Ampak ja, bistvo je v tem, da so včasih stvari “gverale” kot bi rekli, torej delovale dolgo časa.

Sedaj pa poglejmo današnje strojčke. Če ne daš ravno 200-300€ za bojda najbol kvalitetno zadevo na tržišču, si rajši kupiš nekaj, kar stane recimo 50€. Za prejšnjega smo mislim da dali nekaj čez 10 000 bivših tolarjev. Sicer se je nekaj plastičnega na pokrovu odlomilo takoj pri prvi uporabi, ker je bila zadeva malo narobe narejena, ampak če odštejemo to, je do zadnjič čisto dobro delal. Bil je primerne velikosti, imel je rezilo in 4 komplete nožev. Torej čisto dovolj za vsakodnevno uporabo. Lahko si stepel smetano, sestavine za pecivo ali pa narezal krompir za musako. In potem sem jaz zadnič notri dala manjšo količino beljakov, zadevo prižgala in vmes delala nekaj drugega ter uboga mašinca je pregorela. Ja, saj sem rekla, da nisem nežna no! Ups. In ker pri naši hiši ne moremo brez te zadeve, ki nas je dodobra razvadila, so se pač ostali člani gospodinjstva odpravili v nabavo novega. Brez mene. Lepo vas prosim, poleg mami pri naši hiši kuham samo še jaz, s kakšno pravico kupujete stroj, ki ga jaz največ uporabljam, brez mene?! Ampak po toči zvoniti je prepozno in domov so privlekli novo čudo tehnike.

No to novo čudo je ne samo veliko, imelo je tudi temu primerno ceno, nekje 130€. In seveda imamo mi najmanjšo kuhinjo, prekleta pošast pa zasede praktično cel pult. Da o 1000 in 1 nastavku sploh ne govorimo. Ne razumem, zakaj rabiš 2 pokrova za posodo. Ne razumem zakaj rabiš miljon nastavkov, rezilo, metlice za stepanje smetane, metlice za nevemkaj, metlice za testo, raznorazne nastvke za nože, še dodatno posodo za sokove in še dodatni nastavek, ki ima nekaj opraviti s sadjem, pa sploh nevem točno kaj. Bottom line: 6x preveč navlake! Resno, kdo izmed vas več kot 2x v obdobju delovanja teh mašin uporabi vse te nastavke? Verjetno samo kakšen profesionalni polno zaposleni kuha oz kuharica. Vsi ostali pa… nabira se prah na njih, ane? Na nastavkih vrednih (v skupnem seštevku) 130€.

In potem jaz danes skušam prekleto zadevo prepričati, da mi naredi sneg. Pri prejšnem je bilo to enostvno- rezilo notr in hop! imaš sneg. Pri tem pa… ja, priznam, morala sem pogledati v navodila, rabila 10 minut, da sem ugotovila katere stvari vse naj bi sestavila skupaj, na koncu pa vrag ni delal, ko sem v posodo že ubila jajca. Ko je zraven prišel še kupec te novotarije in mi konstantno grozil, da bom kupila novega če tega pokvarim, mi je prekipelo. Zadevo sem pospravila nazaj in testo naredila z ročnim mešalnikom ter na roke.

Jutri grem pa v prvo trgovino kupit SVOJ multipraktik, takega, kot smo ga imeli prej. Z 2ma nastavkoma, ki popolnoma zadoščata za vse, kar jaz delam. To svojo 130 evrsko mašino si pa lahko nekam vtaknejo! Meni zadošča tak za 50€, hvala lepa. S tistimi miljon nastavki in pranjem le teh se naj pa kar kdo drug zabava  če mu sede.

Ha, našla prekleto zadevo! Evo tole, kdo rabi vse tole?!

Starejši zapisi »