Mesečni arhiv: April 2009

Zadnje poglavje

Lahko bi rekli, da sem danes napisala zadnjo piko v zadnjem poglavju neke knjige. Zadnjič enkrat me je presvetlilo, da bi nekoga povabila na pijačo. Nekoga, s katerim bi lahko rekla, da sva imela nekaj zgodovine, čeprav nič resnega. A ravno toliko, da ne veš kje si, da ne veš na čem si in kaj je sedaj z vsem skupaj.

Priznam, da sem zadevo pred pol leta narobe presodila. Krivda sicer ni čisto samo v mojih rokah, pa vseeno. I was wrong. Mogoče sem preveč pričakovala, mogoče ne bi smela poslušati nikogar, mogoče se sploh ne bi smela ukvarjati z vsem skupaj. Ampak včasih si pač želiš, da bi se nekdo ukvarjal s tabo in potem zadeve narobe razumeš. Kakorkoli, sedaj sem zaključila s tem, za zmeraj. Sva šla na pijačo, je bilo čisto solidno in ni mi žal. Vendar je to to. Nič ne bi imela proti prijateljstvu, vendar si nimava več kaj povedati. Tako, da je bila ta pijača še tista zadnja pika na koncu stavka, na koncu poglavja neke zgodbe. In čeprav imam občutek, da je on prišel predvsem iz radovednosti in da bi mi mogoče moralo biti nerodno…  mi ni. Zdaj vem, pri čem sem, zdaj vem, da je to to. In sedaj vem, kako pomemben je dober zaključek kakršnega koli razmerja sploh. We are done. In to mi je všeč.

Edino, kar si zdaj želim je, da bi bili vsi zaključki tako enostavni. Da bi lahko še z nekom drugim napisala to zadnje poglavje. Edini problem je, ker ga je on pri sebi očitno že zaključil, pri meni pa vstrajajo tri pikice. In čeprav vem, da je konec, čeprav vem, da nimam možnosti si resnično želim, da bi bile stvari drugačne. Seveda, vsi si to želimo neštetokrat. Pa vseeno je tako nadležno… vem, da je konec, nekje globoko v sebi vem, da nimam možnosti in da naj zavraga že enkrat stvari sprejmem take, kot so. To se dogaja vsem, zakaj se ne bi tudi meni? Ampak to je en zaključek, ki si ga resnično ne želim prebrati. Pa ga bom očitno morala. Samo da še ne vem kdaj in kako…

Oh, sranje

Torej, virus prašičje gripe (mix prašičjega, ptičjega in človeškega) je on the run. Ker trenutno poslušam predavnja iz virologije in patogenih MO, konstantno in iz različnih virov slišim, da obstaja velika verjetnost pandemije v bližnji prihodnosti. Torej SARS all over, samo s hujšimi posledicami. Je možno, da je to to?

Informacije in znanje so super zadeva, ampak zaradi prej omenjenih predavanj me sedaj tole rahlo skrbi. Lani bi pač odmahnila z roko in rekla, ah, saj ni v Evropi, čez lužo pa ne letim, koga briga! Letos pa rahlo živčna spremljam novice na to temo in čakam kaj se bo razvilo. Saj itak nič ne moreš, but it is stil creepy.

Ironija vsega skupaj: Moja reakcija ob branju članka, da v Mehiki poteka izredno zasedanje WHO-”Oh sranje, sedaj pa res nikoli ne bomo dobili rezultatov tega izpita!” :) Moja profesorica je namreč vedno vpletena pri teh zadevah, ker ja pač strokovnjak in posledično frči po celem svetu (oz. vsaj tako se meni zdi hehe) non stop. Torej, rezultati izpita izpred 2h tednov bodo nekje junija lol.

Nauk dneva: Ne klikaj na strani od Nature in Science zvečer, ker ne boš prišla dol v roku nekaj ur. Resno, zakaj me nikoli ne izuči? Grem iskat točno določeno informacijo in končam z 12imi odprtimi tabi, vsak s člankom o neki čisto tretji tematiki. Najbolj od vsega mi gre pa na živce dejstvo, da mi nikoli ne bo uspelo prebrati vsega, kar me zanima…

Sanje dneva: Zamrzniti čas, pripraviti udoben naslonjač, zalogo hrane in pijače ter vse do tega trenutka napisane knjige in revije, ki si jih želim prebrati. In potem bi brala dokler ne preberem vsega in šele nato bi čas odmrznili in nove zadeve bi zopet izhajale. To bi ponovili recimo 1x na mesec :) Ah, sanja svinja o koruzi… (Med tem jo pa daje nočna mora o novem virusu :P )

Recikliranje?

Torej, uspelo mi je rešiti problem z zbiralnikom odpadnega tonerja. Ha, še malo pa bom vedela kako zadeva dejansko deluje! Ubistvu je čisto simpl za zamenjat, vzameš vn, zapreš starega, daš novega notri. Zadeva stane 10€. Tole pišem ubistvu zato, da bom vedela, kdaj sem ga menjala in torej izračunala koliko časa mi drži.

Sedaj me pa zanima nekaj drugega1… a se te zadeve da ponovno uporabit?! Ker je konec koncev le plastična škatla in razn tega, da ima notri črni prah, ni nič narobe z njo. Se te zadeve da pomiti? Okej, obljubim, da je ne bom dala v pomivalni stroj, ampak vseeno… bi bilo za poskusiti? Se to drugače nese kam nazaj da ponovno uporabijo? Nekaj takega, kot pivovske steklenice, pošlješ nazaj v tovarno (no trgovina/lokal pošlje, pa vseeno), tam jih očistijo in ponovno uporabijo. A obstaja kaj takega tudi za te zadeve? Kakor vem, se da ponovno napolniti kartuše… Se to dela tudi s tonerji in temi zbiralniki? Ker meni je res škoda metati vso to plastiko preč, če se le da ponovno uporabit. Bom malo pogooglala; če pa kdo ve kako je s tem, prosim na plan z besedo.

Tole je “uporabljena” zadeva, novo sem že inšalirala.

Če bi se to plastiko dalo odstraniti in pomiti… Če ne izvem ali se to reciklira ali ne, jo bom po vsej vrjetnosti razsatvila iz golega firbca :D In potem bentila, ker bo vse od tega črnila seveda. Bom šla to ven delat… Saj ne vem, koliko bi škodilo tiskalniku če mu vrnem staro ( v primeru, da jo res razstvim in ponovno sesatvim) ampak ni rečeno, da enkrat ne bom poskusila lol. Ja kaj no, kaj?! Gorenjka pač :P In to ekološko osveščena (wannabe).

Hm, opažam, da postajam obsedena s slikovnim gradivom :D Počasi si bom resno kupila nov telefon z zmogljivejšim fotoaparatom in sinhronizacijo s kompom (ne, nimam tega ne…) samo zato, ker vidim toliko zanimivih stvari, ki bi jih res rada delila še s kom hehe. Danes sem na poti v Lj ob cesti videla parkiran avto z zelo zanimivim napisom. Pritegnil je mojo pozornost, ker je Land Rover Freelander moj najljubši model avta že od kar pomnim (čeprav ga zaradi velike porabe pač nikoli nimam namena imeti). Gledam avto, ki ima (ponavadi) spredaj napis LAND ROVER. Pri temu pa mi nekaj ni šlo v račun, zato sem pogledala še enkrat. Na avtomobilu je pisalo GRAND LOVER :D Zamenjali so črke in dodali G; domišljija pa res nima meja :D Škoda, ker nimam slike, res me je nasmejalo hehe.

  1. moja gorenjska narava mi ne da miru hihi []

Britanske veverice se koljejo med sabo

Klik

Random fact of the day. Saj je žalostno, ampak meni se zdi smešno dejstvo, da se vevrice koljejo med sabo lol. Tko, dobesedno :D Najprej cel članek o ubogi rjavi veverici, ki jo napada zlobna siva veverica in ubogi rjavi veverici grozi izumrtje. Nato pa pride končni udarec, črna superveverica (resno stari, obstaja nekaj z imenom supervevrica?!), ki za malico pohrusta sivo veverico.

A se še komu zdi to smešno or is it just me :D

Danes bo zanimivo…

Nekako mi v prejšnjem tednu ni uspelo skupaj spacati seminarske, katere prestavitev imam danes. Tako sem se je lotila včeraj zvečer, ko sem prišla s šihta, torej okoli polnoči. Imela sem sicer zbrano gradivo in vem o čem govorim, ampak če jaz kaj res sovražim je izdelava power pointov. To me pa tako zživcira… No, pa saj ni bilo samo to.

Morala sem napisati še celoten sestavek iz povzetkov, miljonkrat skrajšati in dati na slajde. Do 1h zjutraj sem se s sošolcem delala norca, da bom do 5ih na računalniku. No ob 5ih sem imela vse skupaj narejeno na 3/4, s tem, da prekletih povzetkov še vedno nisem spravila v power point ( res, res, res ga ne maram). Ob pol 6h sem ugotovila, da se mi pač ne splača iti spat do 7ih. Ob 8ih grem od doma in če bo po sreči bom doma ob 4ih popoldne. Vsega skupaj ne bom spala 30 ur. Zanimivo…

Posledice: gor imam včerejšnje štumfe, boksarice sm narobe obrnila, na sebi imam pulovr z flurescenčno roza in zeleno ribo, ki se jo opazi na 30 m. In v tem bom predstavljala seminarsko celemu letniku… Well done huh!

Update: Kako hiperaktiven dan! Dokaz, da se da živeti na kofeinu :D Na sami predstvitvi sem vn metala take izjave, da me je sošolka na koncu vprašala, kaj sem danes pila, sošoelc pa, če sem zadeta LOL. Ja no ane, saj glavno, da sem mimo, zadeta ali pa ne ;)

Kače so zakon!BIOEXO 2009

Ravno sem prišla z razstave BIOEXO 2009, ki jo prirejajo ljubitelji eksotičnih živali in rastlin. Razstava sicer ni ravno obsežna, vendar vidiš kar nekaj zanimivih in lepih živalic. Ptičjim pajkom in podobnim kosmatim zverinicam sem se sicer bolj kot ne izognila, sem pa vrgla uč nanje. Tako, da mi nihče ne more očitati, da jih nisem pogledala no :P Saj so zanimivi, ampak samo dokler je med nami steklo…

V nasprotju s pajki pa obožujem razno razne kuščarje, kače in želvice. Mi je žal, ker nisem poslikala tamalih želvic, imam pa zato par slik tistih kačic oz. kačonov, ki so mi bile najbolj všeč. Pa kraljevega pitona sem imela za vratom :) Zakon filing, sicer je kar težek (“moj” primerek je bil sicer med manjšimi, mislim, da je imel 7 kg) je pa izredno močna, na vsak način mi je hotela uiti; očitno sem tako grozna, da se me še piton boji :P Lastnik je sicer povedal, da je boljše če jo trdneje primeš, ker se drugače ne počuti varno, ampak žal se tudi jaz ne počutim varno če močno zagrabim 2 m dolgo kačo :D Kaj pa veš, kaj jo piči… Saj jih imam rada, ampak izzivala pa vseeno nebi :) Manjši primerek iste vrste, star eno leto, je bil pa pravi scrkljanec- se ti je zvil v klobčič na roki in ostal lepo zabubljen pa čisto nič ga ni motilo :)

Slikice:

Kameleon

Kameleon

)

Kraljevi piton-manjša verzija :)

Ni se mi dalo kaj dosti slikati, si jih rajši dodobro ogledam. Precej se jih je namreč skrivalo pod raznimi lončki in vejami, tako da se je treba malo potruditi, da jih lociraš. Je pa vredno ogleda :)

Razstavo si je moč ogledati še jutri, od 9h do 19h pri rastlinjakih zraven Oddelka za biologijo, oziroma nasproti Zoo-ja. Vstopnina je 4€ dijaki in študenti, 2€ otroci do 14 let (do 2 leti zastonj), 5€ odrasli in 2,5€ za študente BF. Sicer je načeloma ceneje samo za študente biologije, ampak sva midve s sošolko ravno tako dobili karto za 2,5€ :P Če ste slučajno kje v bližni vam vsekakor priporočam ogled.

Prekleti tiskalnik!

Mislim resno no, saj vem, da me folk za tehnične zadeve lahko nategne čisto kadarkoli se mu zazdi, ampak jebemti, a me lahko prosim naslednjič nekdo opozori kaj vse je treba pri teh mašinah menjati?!

Prvič v življenju slišim za zbiralnik starega toerja. W-T-F?! Nisem vedela, da prekleta zadeva sploh obstaja, kaj šele da imam eno v tiskalniku! Seveda se mi posledično ni sanjalo, da je treba zadevo menjati. In to seveda odkrijem v petek zvečer oz. soboto ponoči, ko si poskušam sprintati gradivo za seminarsko. Zamenjajte waste toner container. Say what? Zakaj mi ni nihče omenil, da se po novem pri tiskalnikih ne menja samo črnila? Vrag naj vzame to mašinerijo, kje naj zdaj dobim ta prekleti kos plastike?! K sreči (po hitrem googlanju) očitno vsaj drago ni. Preveč…. V primerjavi s tonerji je zatonj no. Ampak vprašanje še vedno ostaja- kje naj sedaj dobim to prekleto zadevo in zakaj me ni nihče opozoril, da obstaja?

Dajte no, še v avtošoli so mi razložili, da moram menjati olje, pa nevemkakšno tekočino za šipe in seveda žarnice.1  Aja pa tankat so me tudi naučili!2 Zakaj je potem težko stranki omeniti, da mora pri novi pridobitvi za tiskanje paziti še na nekakšen zbiralnik odpadnega tonerja. Kaj d fak je sploh odpadni toner? A ne gre to vse na papir, kaj pa ostane?? Na koliko časa se naj bi pa to menjalo? Rip off!

Torej, mali oglas: iščem nekoga z dobrim znanjem o sledečih tehničnih zadevah: računalnik, tiskalnik, modem, skener. Če zna uspodobiti še pralni in pomivalni stroj ter pokvarjen predvajlnik cdjvev, toliko bolje! Jaz bom resno dala oglas v časopis- iščem osebo usposobljeno za ravnanje s tehničnimi napravami. Pogoj: dosegljiv kadarkoli. Cena: po dogovoru.

  1. Ne, seveda nič od tega ne počnem sama. Zakaj imamo tipe?! Doh. []
  2. To pa delam sama ja. []

Zapravljanje časa

Ki ga nimam. Spet. Tole bi lahko bila moja paradna disciplina, zapravljanje časa na 100 in 1 način. Potem, ko sem izvedela da sem pogrnila izpit, ki je bil v principu čisto lahek in so ga skoraj vsi naredili, sem si seveda čisto zaslužila eno tolažilno “nagrado”. Okej, saj se res nisem pretirano učila, pa vseeno ane. Lahko bi recimo imela srečo ali pa kaj podobnega.

Kakorkoli, z vso pravico sem si privoščila izdatno dozo branja ter prišla do polovice Zbiratelja (J. Fowels). Potem sem prišla do ugotovitve, da se resnično moram spraviti k sebi, se usesti za mizo in se naučiti za izpit v petek. Nepričakovano mi je z neba priletel še en prost dan, saj nam jutri vse odpade, kar se na našem faxu zgodi… no, nikoli pravzaprav. Mislim, da je tole prvič heh.  Nekdo mi torej očitno zelo nazorno sporoča, da je resnično skrajni čas, da se usedem za knjige in ostanem za knjigam. Ker prvi del še gre, drugi mi pa zadnje čase dela blazne probleme. Tudi danes sem imela cel dan, pa sem ga seveda prespala, kako tipično.

Torej, po 1 uri (10 minut branja zapiskov in 50 minut zijanja v zrak) sem se odločila, da si lahko privoščim pavzo. Od lenarjenja očitno. Da pa ne bi bila popolnoma neproduktivna in bi pomirila svojo slabo vest (ter majcen delček panike, ki me vztrajno nervira, da se tole letos ne bo dobro končalo), sem se spravila na net iskat podatke za seminar o SARS-u. Se moram pohvaliti, da sem našla kar dovolj gradiva. Ampak jaz seveda ne bi bila jaz, če se pavza, ki sem si jo privoščila ob 10ih, ne bi raztegnila do sedaj, 00.27. Med iskanjem sem namreč naletela na obilico zanimivih stvari, ki so se mi spričo dejstva, da me čaka učenje, zdele še 6x bolj zanimive kot ponavadi. Ker z mano je tako- ogromno stvari me zanima, ampak pogosto se mi enostvno ne da prebrati člankov do konca. No danes je seveda drugače, saj sem se izdatno poučila o: kožnem raku, 5ih najbolj pogostih simptomih za kronične bolezni, o tem, kateri psi povzročajo manj alergij, izvedela sem, da se z želvami pogosto prenaša salmonela, prebrala sem 20 nasvetov za boljši sex, 11 stvari, ki jih moški nikoli ne povejo svojim parnterkam, 7 stvari o katerih ženske najpogosteje lažejo svojemu zdravniku pa še kaj bi se našlo. Oh ja, ogledala sem si simulacijo o tornadu in zgradbo človeškega telesa ter prispevek iz Rusije, kjer naj bi v nekom domnevno raslo drevo. Cel kup zanimivosti torej! Kakor po naklučju niti ena izmed njih ni niti oddaljeno povezana z izpitom v petek ali seminarjem v pondeljek. Oh ja, kakšno presenečenje res.

Ker sem že itak in itak zabila cel dan torej lahko še mirne vesti dokončam tale sestavek in se spravim spat. Zdaj se mi namreč res ne splača več učiti, ker naj bi jutri zgodaj vstala. Če kdo rabi še kakšno idejo za izgovor…be my guest.

Operacija Kopalnica-začetek ali Kam s starimi parfumi ipd.?

Kot že omenjeno v prejšnjem postu, smo začeli z menjavo kopalnice. To seveda pomeni, da je bilo treba izprazniti in pospraviti vse police in pogledati, kaj vse se je poleg prahu tam nabralo in kaj bomo obdržali. Če pogledam stanje na začetku in na koncu, sem prišla do zaključka, da sem (skupaj s souporabniki kopalnice) en velik hrček. Spravljem vse in swašta, verjetno bi pri meni našli še kakšno verzijo parfuma, ki se je ne dobi nikjer več. Meni namreč ljudje non stop kupujejo parfume, predvidevam, da zato, ker sem kao ravno pravih let za to. Žal moram vse dobronomerne duše rahlo razočarati-sovražim parfume. Smrdijo mi, silijo me na kihanje… torej, motijo me v vseh oblikah. Prisegam na redno tuširanje in deodorante :P

Eh, malo sem zašla hehe. Torej, tole je stanje pred izpraznitvijo:1

Prej

Prej

In tole po izpraznitvi:

Potem

Potem

Vso zgoraj slikano šaro sem zreducirala na nujno potrebne zadeve, ki jih bom preselila v začasno koplnico:

In zadeve, ki jih bom obdržala, pa niso nujno potrebne:

Na koncu človek pogrunta, da 3/4 stvari sploh ne potrebuje heh. Stran je frčelo za 3 takele vreče stvari:

Res si želim, da bi se kje tu naokoli dalo odložiti v posebne kontejnerje zadeve, ob katerih mi je resnično neprijetno, da jih mečem v navadne smeti. Recimo stare parfume, stara depilacijska sredstva in podobne kemikalije, ki jih res ne bi rada metala v koš, pa žal nimam izbire. Že ko sem povsod naokoli spraševala, kje lahko pustim stara zdravila, so me samo pošiljaji z enega konca na drugega. Fak off, vsi nekaj sanjate o ekološkem ravnanju z odpadki, kje so pa potem ustrezna odlagališča in službe, ki skrbijo za to, da imaš take zadeve kje odložiti?! Seveda sem zamudila akcijo zbiranja starih zdravil v organizaciji Fakultete za farmacijo (popravite me, če je bila katera druga). Tako da čakam na nasledno ustrezno akcijo… Če mi že ne uspe vse ostale svinjarije ustrezno odložiti, zdravil pač ne mislim metati v navaden koš!

  1. Ne, ne gane me, če vsi vidijo kako imamo razmetano, družinska posebnost. []

Operacija Kopalnica

Doletela nas je blazna sreča, zamenjati moramo kopalnico. Vsi, ki ste to že kdaj počeli, verjetno razumete, da je “sreča” mišljeno ironično. Če bi bilo po naše, bi ta kopalnica služila še naslednjih 20 let. Žal so se stare cevi pod njo spountale, posledica pa je bila poplavljena kurilnica pod njo ter strop, ki počasi začenja spominjati na Postojnsko jamo, ker se nabira apnenec. Diagnoza: počene cevi. Zdravljenje: razbij pol kopalnice in zamenjaj cevi.

Z ženskim delom familje smo se nato družno odločile, da če že razbijamo to prekleto sranje potem je vseeno, če razbijemo pošteno in vse skupaj zamenjamo. Kar nam finančno sicer niti od daleč ne odgovarja, a če bi poslušali moški del bi vse na pol “poflikali” in bi bili naslednje leto spet na začetku. Ker za nas je tako vse dobro, ane. Če že delaš, naredi pošteno!

Že en teden torej potekajo priprave na zamenjavo kopalnice. Seveda se jaz ne bi štela pod pravo blogerko, če ne bi vsega skupaj pofotkala. Žal so mi gospodje uničil dobro “before” fotko, ker so mi medtem ko sem spala (kako podlo!) odmontirali moj umivalnik. Tako bo bolj slaba “before” fotka, upam pa, da bo “after” toliko boljša. Seveda gospod ne bi bili pripadnik moškega spola če ne bi naivno verjeli delavcem, ki zagotavljajo, da bo kopalnica narejena v 8ih dneh. Seveda, potem pa svizec zavije čokolado v folijo… Ker sem precejšen pesimist si upam trditi, da bom brez kopalnice VSAJ 1 mesec. Kaj boljšega, kot biti brez normalnega tuša, wc-ja in ogledala, še posebej sedaj, ko se bliža poletje in res paše hladna prha? Na srečo smo pred kakšnima 2 letoma v hiši ostali sami, prejšnji prebivalci pa so nam pustili še 2 kopalnici. Ker se nista uporabljali sta seveda v tem primernem stanju, pa tudi, ko smo eno očistili mene še vedno spominja na koplnico iz kakšne srhljivke. Ampak očitno bo morala biti ok. Verjetno sem lahko vesela, da sploh imamo nadomestno kopalnico.

Kakorkoli, že v naprej si upam trditi, da mi bo tole požrlo precejšnjo mero živcev, povzročilo slabo atmosfero v bajti in dodobra izpraznilo družinski proračun. Sicer smo poskušali vse izbrati tako, da je čim bolj racionalno, a še vedno dovolj kakovostno, da bo zdržalo, pa še vseeno pridejo vrtoglave cifre. Sploh nočem vedeti, koliko bodo prišli razni “dodatni, nepredvideni stroškI”. Moj dopust je odplaval po počenih vodovodnih ceveh.

Naj se trpljenje začne! *vzdih* In ja, ženska brez koplanice je kot roža brez vode!

Ah, skoraj sem pozabila. Da je vse še toliko bolj zabavno so se gospod seveda sami lotili odstranjevanja stare kopalniške opreme in radiatorja. Posledično zadnjih 15 min poslušam: “A pi***! Ku***!!! Jebemo m***!!!” Ahja, sam svoj mojster ;) Oh, poglej si no to-poplavljena kopalnica. Kakšno presenečenje…

Starejši zapisi »