Listki in slab spomin
Sem človek, ki je obseden z listki. Moje življenjsko vodilo oz. rek bi lahko bil: Pametni pišejo. Prosim, naredite mi uslugo in nadaljevanje “Pametnejši si zapomnijo,” spustite. Saj sem čisto zadovoljna s pametni, ne moremo biti vsi najpametnejši. Kakorkoli, jaz se tega reka držim vedno in povsod. Moji možgani bi namreč po številu lukenj v spominu premagali katerikoli švicarski sir kadarkoli hočete. Oz. katerikoli sir sploh. Vedno si zapomnim bedarije, pomembnih zadev pa nikoli. Saj dolgoročni spomin je še kar v redu, kratkoročni pa.. no, ga bolj ni.
Zato si torej vedno in povsod vse zapisujem, že od nekdaj. Zadnjih nekaj let doživim manjši živčni zlom, če ugotovim, da sem kam šla brez planerja, ki ga kličem “moj spomin”. Torej, če vam kdaj rečem “a si kje videl moj spomin??” to ne pomeni, da se mi je popolnoma odpeljalo, temveč da ne vem, kam sem dala svoj planer. Skozi leta sem prišla od ogromnega zvezka, ki je zasedel pol torbe, do priročne majhne zadevice, ki gre v vsko torbico. Napredek a! Seveda pa za zlate ribice kot sem jaz, ena sama spominska zadeva ne zadostuje. Zato imam še namizni koledar občasno pa še stenskega. Na vse napišem vse pomembne zadeve. Poleg tega pa pišem listke. Veliko listkov. Bodimo odkriti; če bodo deževni gozd nekega dne dokončno iztrebili, bom imela resnično slabo vest, glede na količino papirja, ki ga porabim… Ker kot rečeno, zadeve uspešno pozabljam sproti, zato si vedno, ko se na kaj spomnim, to hitro napišem na listek. Na samolepilnega če je pri roki, če ne pa na navadnega. Ko ni navadnih pišem na stare račune (da potem lahko pogruntam, da so to uradni računi za društvo, jaz pa sem na zadnjo stran napisala “pospravi sobo!”), ostanke listov od kopiranja ali pa karkoli papirnatega, kar se trenutno valja naokoli.
Ampak najrajše od vsega imam pa listke. Tiste kvadrataste, vseh barv in velikosti. In ker jih imam tako presneto rada, se potem ta šment valja povsod okoli mene. Pri računalniku, na mizi, na nočni omarici, v mapah, zapiskih, v denarnici, v žepu od plašča, v kopalnici… ni da ni! Problem nastane, ker nikoli ne naredim vsega kar piše na enem listku in potem ga spravim z namenom, da naredim še tisto, česar nisem pa piše gor. In potem se ti listki nabirajo, jaz pa pišem nove, ker pač mislim, da tega še nikamor nisem napisala. In tako recimo sedaj gledam v enega, za katerega vem, da je bil napisan za ta teden, pri najboljši volji pa ne morem dešifirirati, kaj točno sem si želela povedati z “DŠMBS-€!” Hm. Če ima klicaj, je gotovo pomembno. Okej, € pomeni denar, ampak kakšen denar?? Šment. Tu pa nastane problem, ko ne znam razvozlati svojih listkov. Ker vedno rečem, ah, bom na kratko napisala, daj bom vedela kaj pomeni! Mhm, itak.
Eh, some things never change…