Podarim življenje

Vzame kdo? Da razjasnimo takoj na začetku- nimam nikakršnih samomorilskih nagnjen ali karkoli podobnega, nisem depresivna niti kaj drugega, samo enostavno sem prišla na meni zanimivo idejo.
Vsi smo že slišali za darovanje organov, koristna zadeva, če jih ne rabiš, če te spremenijo v prah in pepel, zakaj ne bi tvoji organi vsaj komu koristili? Zadnjič pa sem razmišljala, kako fino bi bilo, če bi lahko podarili življenje. Celo življenje, z vsemi plusi in minusi.
Predstvljajmo si tole: na eni strani imamo nekoga, ki je bolan in bo umrl pa bi rad živel. Ali nekoga, ki se je smrtno ponesrečil ali nekoga, ki je enostavno star pa se mu vseeno zdi, da bi lahko še kaj naredil v življenju. In na drugi strani imaš nekoga, ki ne vidi več smisla v življenju, bodisi ker ne vidi izhoda, ker ima vsega dovolj, ker nima izbire ali ker se mu enostvno ne da ubadati z življenjem samim. Ali ne bi bilo fino, da bi osebe iz drugega dela enostavno podarile življenje osebam iz prvega? Tako bi bili vsi veseli. Tisti, ki želijo živeti bi živeli, tisti, ki ne pa bi umrli. Včasih si želim, da bi blo to res izvedljivo.
Osebno ne podpiram samomora, čprav je to stvar posameznika. Vendar sem mnenja, da je to sprejemljivo samo v priemru, ko nimaš nikogar več, ki bi te imel rad. Ne družine, ne prijateljev.. nikogar. Dokler pa imaš nekoga, ki te ima rad, se mi zdi sebično in grdo končati svoje življenje in s tem kaznovati vse, ki jim je mar zate. Če pa bi lahko življenje dal nekomu, ki bi ga rad imel… to bi bilo fino.
Zakaj sploh razmišljam o tem? Ne vem, enostavno se mi nič ne da, sita sem vsega. Pa mi v bistvu nič ne manjka, imam več, kot ima marsikdo na tem svetu. Imam streho nad glavo (vključeno s centralnim ogrevanjem in udobnim pohištvom), imam hrano (lahko jem točno kar hočem), imam denar za kavice, imam družino, imam prijatelje, lahko hodim na fax, še celo avto imam. Nič mi ne manjka, pa se vseeno pritožujem. Zakaj za vraga, ko bi pa marsikdo dal vse za to kar imam jaz pa mi ni prav? Oz, ne da mi ni prav samo… ne da se mi. Mislim, da bo to trenutno najustreznejša beseda, ne da se mi živeti, ne da se mi ukvarjati z ljudmi, niti s stvarmi. Eden izmed emo dni pač.
Ljudje smo čudna vrsta, imamo vse pa hočemo več ali pa nimamo nič pa smo vseeno srečni. Ali pa imamo skoraj vse pa se nam enostvno ne da. Ohja.

Bodite prvi in komentirajte "Podarim življenje"

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !