Mesečni arhiv: December 2008

Novoletne zaobljube ali kaj bomo kršili v letu 2009

Imam tradicijo dajanja novoletnih zaobljub, kot verjetno vsak drugi Slovenec. Oz. vsak drugi Zemljan. Seveda jih prav tako pridno kršim. Včasih sem celo napisala zaobljube na listek in ga nosila v denarnici. Čeprav se ne spomnim, ali sem ga kdaj pogledala. In ker je leto spet naokrog, je čas za nove zaobljube. Da jih bom lahko prelomila, kot vsako leto. Ker če ni zaobljub potem ni kršitev in posledično ni zabave :)

Leto 2009 bo zanič. Res. Prvič, ker ne maram številke 9. Razen v indeksu, seveda. Drugič, ker je bilo leto 2008 dobro. Torej sledi slabo leto. V bistvu mislim, da bo slabo, izključno zaradi letnice same. 2009 mi pač ne vzbuja dobrega občutka. Seveda izpitno obdobje konec januarja močno pripomore k mračnim napovedim, prav tako odsotnost zaposlitve. Nočem biti črnogleda, ampak če sem pesimistka imam tako ali tako 2 možnosti: ali se izkaže da imam prav ali pa bom prijetno presenečena. Pravzaprav je win-win situation!

V bistvu nimam izdelanih novoletnih zaobljub. Ker sem to prelagala na zadnji dan v letu. Kot prelagam vse stvari zadnje čase. Kar je neprijetnega in lahko storiš danes, preloži na jutri. No, saj jutri je še en cel dan. In ko bom čakala na polnoč bom imela dovolj časa, da razmislim, kaj naj storim drugo leto. Novo leto, nov začetek.

Moje novoletne zaobljube:

1. Pozabi preteklost and move on!

2. Ne čakaj več, ker se ne splača. Ne računaj na nekaj, kar je že zdavnaj minilo.

3. Poizkusi se ne skregati s tistimi 5imi dobrimi prijatelji, ki jih imaš. Samo ena ima namreč jeklene živce in neprebojen jopič, vsi ostali so na odprtem.

4. Ne izgubi živcev vsakič, ko te kdo sprovocira.

5. Obnašaj se letom primerno.

6. Še vedno lahko gledaš risanke.

7. Več migaj.1

8. Študiraj sproti.2

9. Zapravi manj časa na internetu in več za dobrimi knjigami.

10. Domisli se 10. zaobljube.

Vidim, da je danes kar poplava polnočnih in po-polnočnih prispevkov na blogih hehe =) Še zadnjič se oglasimo v starem letu? No, saj bi rekla, da je to moj zadnji prispevek, ampak bi se zlagala. Ker pač (priznam) bolj nimam življenja spljoh, bom definitivno še par uric starega leta kvalitetno zapravila čas na internetu. In internet pri meni ponavadi pomeni visenje na blogih. Ja in? Saj so počitnice! Če ne bi obljubila best frendici, da grem z njo na neke vrste zabavo za novo leto, potem bi verjetno tu visela tudi 10 do polnoči. In 15 čez, takoj po koncu ognjemeta, se razume. Mirno priznam, par let nazaj, ko je irc še obstajal, smo si novo leto zaželeli kar na kanalu. Tako, nekaj minut čez polnoč. Temu se reče no life found. Žal sem še kar v iskanju svojega, mi pač odgovarja tole iskanje. Kakorkoli, verjetno to ni zadnji post, če pa je pa… srečnga pa zdrauga ane :D

Srečno 2009! Ah, iz trme bom pisala 2010. Ker 2009 ne priznavam. Srečno 2010!

Ah, našla številko 10. Kupi nov rokovnik preden ugotoviš, da nimaš več kam pisati!

  1. In ne, dejansko nikoli nisem in nimam namena napisati “shujšaj”. Ker ne mislim. Hočem mišice in teh s hujšanjem pač ne dobiš, z rekreacijo pa. Preizkušeno. []
  2. Ta je že v naprej obsojena na propad. []

You broke my heart, if I ever had one

I don`t like to be a drama queen, but this time I will be. Staro leto pač lahko končam z dobro porcijo jamranja. Zaslužim si.

Razumem, da me ne maraš, razumem, da ti grem na živce (malo jih je, ki jim ne grem), razumem, da me ne povabiš na novoletno zabavo. Ne razumem pa, zakaj mi lažeš? Ali je tako težko povedati, da pač imaš zabavo pa nisem povabljena? Ker sva se pač oddaljila. Oz, ker si se ti oddaljil. I did my best, I rly did. Ti si bil to, kar nisem mislila, da bi kdo lahko bil. Ne vem, ali sem si jaz narisala napačno sliko, ali pa si se ti spremenil. Ponavadi ne obupam nad ljudmi tako hitro. Če mi ne pomenijo dovolj jih pač odpišem, kot oni odpišejo mene. Si bil že na seznamu odpisanih, pa mi srce ni dalo da bi ostal. In sem vzela redirko ter te zbrisala s seznama. Želim si, da ne bi.

Razumem, da nimaš časa. Razumem, da imaš zelo malo časa. Razumem, da si se spremenil, vsi smo se. Ampak kako lahko pozabiš in odpišeš vse kar je bilo? Pa saj ni bilo nič posebnega, bilo pa je dobro prijateljstvo. Zame več kot le to, a vseeno nisem zahtevala od tebe ničesar. Samo malo potrpljenja in malo časa. Sprehod tu in tam, tortice tu in tam. Ampak veš kaj… po letu dni sem ugotovila, da sem vedno jaz tista, ki tebe prosi če si vzameš čas. Niti enkrat samkrat ni bilo obratno. Pa sem mislila, da pač pozabiš in si navajen, da rečem jaz. Ampak sedaj imam pa tudi jaz dovolj. Eno leto je bilo dovolj. Očitno ti ne pomenim nič več. Vedela sem, da ti ne pomenim toliko kot ti meni. Ampak vseeno sem upala, da sva še vedno dobra prijatelja. No, očitno nisva več. Ne, če od drugih ljudi zvem, da imaš novoletno zabavo, na katero sem bila lani povabljena, letos pa ne. Razumem, da me ne povabiš in to sprejmem. Ne razumem pa, da isti dan, kot razpošlješ vabila, meni rečeš, da nimaš načrtov za novo leto? To je bilo grdo. Res je bilo grdo.

Zdaj imam dovolj. Ne bom več poskušala ohraniti stikov, ker sem več kot očitno edina v tej “zvezi”, ki si to želi. Žal mi je, res mi je. Rada sem te imela. Še vedno te imam. Ampak tega se ne grem več. Upam, da ti bo enkrat žal, resnično žal. Pa srečno novo leto.

Vse o ničemer

This time, I wonder what it feels like,
To find the one in this life,
The one we all dream of,
But dreams aren't just not enough.
So I'll be waiting for the real thing,
I'll know it by the feeling,
The moment when we're meeting,
Will play out like a scene,
Straight off the silver screen,
So I'll be holding my own breath,
Right up 'til the end,
Until the moment when,
I'll find the one that
I'll spend forever with. 

'Cause nobody wants to be last one there,
'Cause everyone wants to feel like someone cares,
Someone to love with my life in their hands,
There's gotta be somebody for me like that,
'Cause nobody wants to do it on their own,
And everyone wants to know they're not alone,
There's Somebody else that feels the same somewhere,
There's gotta be somebody for me out there. 

Tale pesem tako popolnoma opiše moje že nekaj mesečno počutje, da sploh ne morem povedati, kako dobro so zadeli. Če bi imela jajca in priznala, da večino časa glede določenih zadev fejkam, da sem kar sem, bi bili te verzi stalnica na msn-ju. Pri meni lahko ljudje prek msn-ja preberejo potek mojega življenja. Dobesedno. Patetično, a resnično. Jebi ga, vsaj priznam. To je tako, kot pisati blog. Veš (ali upaš), da nekdo bere traparije, ki jih pišeš, a hkrati ne ve, kdo si. Ne ve, kdo piše te traparije in te posledično ne obsoja. No, lahko te rangira kot potencialnega norca, kretena, luzerja itd., ampak ti tega tako ne veš in te torej ne boli. Veš/upaš, da nekdo bere, da nekdo ve, kako se počutiš, veš, da z nekom deliš stvari, ki jih sicer ne bi priznal. Lepota interneta-anonimnost. Odšteti vsi možni računalniški eksperti, ki te izsledijo če te hočejo. Saj ne vem ali se to da, ampak dandanes je vse mogoče, tako da dopuščam možnost. Seveda pri anonimnosti avtomatsko izpadejo vsi, ki so facebooku prijavljeni s svojim imenom in priimkom in imajo gor svojo sliko. Ampak na facebooku verjetno ne pišeš bloga? Ali pač? No kakorkoli, jaz nimam nobene želje, da kdo, ki me pozna tole bere. Ker itak že vsi vejo da sem zmešana, čemu bi jim domneve še potrjevali?!

Anyway… trenutno sem pozabila, o čem sem sploh hotela pisati. News of the day, res. Torej ja, kdorkoli me ima na MSN-ju me lahko mirno eliminira če se mu zazdi, ker itak vedno napišem kje sem. Skupaj s 101 kletvico, ko sem jezna. Internet (poleg boksarske vreče) uporabljam za izražanje svoje jeze. In žalosti. In enostavno svojega mnenja. Ker problem pri meni osebno je, da preveč pogosto in preveč direktno izražam svoje mnenje. Baje sem zadnjič nekega natakar skoraj ubila s pogledom. Ni bilo namerno, prisežem! Ampak tako kot pošiljam ubijalske poglede avtomatsko, tako mi tudi jezik in možgani delujejo avtomatsko. Sploh ne pomislim, samo užalim, zabijem in poteptam v tla, tako globoko, da še nafte ni več tam. Pa kaj naj? Mislite, da je spremeniti samega sebe tako prekleto lahko? Na-a, napačen odgovor. Ni. Belive me, been there, done that. It didn`t work out. Sploh pa vedno pridem v navzkrižje sama s sabo in svojimi interesi. Nekatere moje značilnosti so tako značilne zame, da so pač že blagovna znamka in se jih niti nočem znebiti. So pa neločljivo povezane z kar nekaj neprijetnimi lastnostmi, ki verjetno odženejo marsikoga iz mojega bližnjega območja. Dilema a?

Resno, o čem za vraga se ta prispevek že gre? Mislim, da popolnoma ustreza mojemu “podnaslovu bloga” Vse o ničemer. Za kar btw sploh ne vem od kje mi ideja. Ali kakšen pomen naj bi imelo. In zakaj za vraga imam naslov Thunderstorm, na blogu pa Daydreamer? Ah že vem zakaj, ker sem hotela biti daydreamer pa je bilo zasedeno. (Se opravičujem originalnemu lastiku za krajo imena.) In sem potem pač izzumila še nekaj novega. Nicke od nekdaj rada povezujem tudi z nevihtami, nekako odražajo moj karakter.

Mimogrede, resno mislim, da bi nekdo moral napisati priporočnik za tipe: 7 stvari, ki jih ne smeš narediti. Ali raje 10. Ali mogoče 100. Verjetno že obstaja približno 1000 verzij, ampak sama osebno bi rabila eno, ki se nanaša na komunikacijo preko mobitelov in interneta. Da samo grobo orišem osnove:

1. Če pošlješ sms in nanj dobiš odgovor, ki se ne konča s papa/čau/Lp ipd, pomeni, da se nanj pričakuje odgovor!

2. Če ne veš kaj napisati v danem trenutnku, počakaj nekaj ur. Nihče te ne bo obglavil.

3. Definitivno ni pametno čakati 1 teden.

4. Ampak jebemti, odpišeš pa vseeno lahko!!! Tudi če en teden kasneje. Ali 2 ali 3. Ali sploh enkrat!

5. Če na koncu sms-a ponavadi napiše papa/cau/ajde ipd in potem enkrat dobiš sms ki se konča z Lp to definitivno ni dobro znamenje. To pomeni, da sem jezna. Zelo.

6. Če ti naredim torto, pričakujem vsaj sporočilo ali je bila užitna ali pa sem te mogoče pokončala z novo vrsto salmonele.

7. Jebemosonce, a lahko odpišeš SEDAJ ne čez pol leta?!?!

Problem pri vrtenju mačke okoli vrele kaše je, da se vleče neznansko dolgo. In ko se kaša enkrat ohladi, pač ni več tako mamljiva. In veš kaj? Dovolj imam tega, da vedno znova poskušam pozabiti, potem pa dobim bumerang v glavo. In to z nekajmesečno zamudo. Take it or leave it ffs!

To je to za danes. Ne, nimam pojma kakšen bi bil ustrezen naslov objave.

Bel Božič!

Prvič po koliko letih? Ne morem verjeti, res imamo bel Božič! Sicer malo pozno, pa vseeno, bolje pozno kot nikoli :D Prav naredilo mi je včer, ko sem stopila ven in ugotovila da sneži. Dejansko sem bila najboljše volje, čeprav sem po avtocesti vozil 60 km/h brez da bi sploh dobro videla kje vozim. No, saj to so spucali, ulice in glavne ceste so pa vsaj pri nas v bolj poraznem stanju. Največji uspeh danes: zadeti parkirišče pred hišo, brez da bi zletela čez korita za rože. Misija dokaj uspešna, ostalo bomo reševali jutri. Ampak Božič je pa vseeno bel in to si definitivno velja zapomniti. Saj ne dam kaj dosti na ta praznik, je pa vseeno idilčno, ko sediš doma na toplem, gledaš okrašeno smarekico, piješ topel čaj in bereš dobro knjigo, medtem ko zunaj naletava sneg. Ah, letos je pa res lep Božič =)

Urinelle ali kako lahko ženske lulajo stoje

Khm, resno, ta zadeva obstaja?! Možno, da sem odkrila toplo vodo, ampak dokler nisem dobila emaila, ki me obvešča o tejle novosti na tržišču, nisem vedela, da obstaja. Moja prva reakcija je bila- ja a se norca delate iz mene?? Potem sem preverila na internetu in zadeva dejansko obstaja?! Pravzaprav ne vem čisto točno, kaj naj si mislim… Tale zadevščina je podobna nekakšnemu tulcu, ki naj bi se prilegal spodnjemu delu in omogočal lulanje v stoje. Ženskam. o.O Pravzaprav je najboljše, če si pogledate filmček, zadeva pa se baje kupi tukajle. No, izraz na obrazu moškega v reklami je nedvomno neprecenljiv lol.

Zadeva je baje razgradljiva, namenjena za enkratno uporabo in naj bi se odvrgla v straniščno školjko. Cena pri nas: 3,50€.

Resnično ne vem, kaj točno naj si mislim. Moja prva misel je bila, kot rečno, da se delajo norca iz nas. Vendar ko dobro premislim… ja, zakaj pa ne? Mislim… saj ideja ni slaba, čeprav se meni zdi malo…em… odštekana? Resnica je, da so vrste na ženskih wcjih obupne, prav tako so javni wcji lahko prave nočne more. Ampak res ne vidim razlike če na ženskem wcju uporabiš tole zadevo ali pa še enostavno uporabiš dobro staro metodo, ki so nas jo naučile še naše babice- počepni, brez da se usedeš. Saj občasno zavidam tipom njihov pripomoček za lulanje, ki ga lahko uporabijo za vsakim grmovjem, ampak… Si predstavljate, da se ustavite ob cesti, uporabite tole zadevo in lulate? Jaz si ne. Prav tako si ne predstvljam uporabe le tega v moškem wcju. Ja ja, vse smo že kdaj na postajališčih zavile v moški wc, ker je bila pred ženskim enostavno prevelika vrsta. Ampak smo uporabile navadno školjko ne pisoar. Ker zadevo moraš še vedno namestiti, kar pomeni (vsaj če jaz tole prav vidim), da morajo hlačke vseeno dol. Ja potem je pa vseeno če uporabim navaden wc in se ne počutim kot… spaka? Ker resno, emancipacija gor ali dol, nekatere ovire so pač naravne. Ampak kaj pa veš, tudi menstrualna skodelica se mi zdi rahlo zastrašujoča pa jo njene uporabnice zelo zagovarjajo. Kaj pa veš, mogoče se pa prime. Če je slučajno katera tole preizkusila ali pa ima namen… share with us :D

Urinelle

Praga no.2

Prejšni vikend sem bila na t.i. predbožičnem izletu v Pragi in bilo je enkratno! Seveda je bil sledeči teden najbol busy to leto in posledično nisem imela časa za pisanje bloga. Priznam, da sem imela osnutek v glavi že med samim izletom (obsedena, I know…) skupaj s fotoaparatom, ki je poslikal vse, kar se mi je zdelo interesantnega. Torej ne samo znamenitosti in lučke. No seveda sem v roku tega tedna že uspešno pozabila 3/4 stvari, o katerih sem hotela pisati. Res ne vem, zakaj se ne držim rutine, ki sem jo pridobila med potovanjem po Irski- zapisovanje vtisov v srčkano majhno beležkico. Osebno mi zapisano pove veliko več kot slike, ponavadi me pa še nasmeje, saj imam vedno pripombe čez kaj in z leti so vedno bolj trapaste. Kakorkoli, Praga je bil študentski izlet in temu primerno vzdušje torej je verjetno vsem kristalno jasno, da nisem ravno zvesto pisala dnevnika ob koncu dneva :D Moji ribji možgani se bodo potrudili in kar najbolje opisali skoraj 4 dnevni izlet. Opozorilo za vse, ki ne marate dolgih prispevkov- prispevek je dolg :D Lahko pa preskočite besedilo in pogledate samo slike ;)

Na pot smo se odpravili v četrtek zvečer in seveda se je vse skupaj začelo odlično. Na dogovorjeno mesto sem prišla 20 minut prezgodaj in kljub močnemu dežju prevoznika odslovila z “ah saj je avtobus že tu, gotovo je pravi!” Seveda ni bil. Po nekaj minutnem prepričevanju 3h starejših vodiščov/voznikov, da naj me nehajo hecati in prepričevati, da ta avtobus ne gre v Prago temveč v/na? Jahorino, sem končno ugotovila, da bus resnično ne gre v Prago. Zakaj me nikoli ne izuči, da avtobusi na študentskih izletih nikoli niso točni? Prejšnič smo pol ure zmrzovali ob 5h zjutraj, ker je avtobus zamujal. No tokrat sem pač stala na dežju, s potovalko med nogami ( v upanju, da bo vsaj kakšna cuna ostala suha) in jezna sama nase, ker sem odslovila streho nad glavo. No kakorkoli, sama pot je bila čisto solidna. Baje smo sicer čez Avstrijo vozili po 10 cm snegu na avtocesti in bili s tem edini kreteni, ki so se v tem vremenu spravili ven, ampak ne bi vedela ker sem prespala celo Avstrijo in 3/4 Češke. Še vedno trdim, da so tablete proti slabosti v bistvu samo navadne uspavalne tablete. Ker ko spiš ti tako in tako ni slabo ane. No ja, nekaj urno vožnjo moja trtica občuti še danes, ampak to je že druga zgodba. Mislim, da smo skupaj s postanki potrebovali tam nekej 10-12 ur do Prage iz Ljubljane. Všteti snežni zameti in postanki za ljudi, ki ne znajo uporabljati wcjev takrat, ko jim voznik vsaj 5x pove, da naslednje 3 ure ne bo postanka, ker bomo drugače obtičali sredi ceste. Pa resno no, nekateri še za v vrtec niso…

Okej bom zadeve malo  krajšala, če ne bo to cel potopis, kljub temu, da sem bila tam samo 3 dni :D Praga je res lepa, še posebej lepo je izgledalo v petek, ko je naletaval sneg. Seveda so se moji wannabe zimski čevlji odločili, da se prekvalificirajo v poletne čevlje in prepustijo vodo. Idelano, če cel dan hodiš na okoli po snegu. No vse skupaj je bilo res idilično. Zelo mi je žal, da nisem ujela Praškega gradu z mosta pa tudi Karlovega mosta nimam slikanega v celoti, ker so mi, seveda, crknile baterije. No če se mi je zdelo lepo podnevi, je bilo ponoči še lepše. Baje je bilo sicer prejšna leta bolj okrašeno, ampak meni se je vseeno zdelo lepo. Najbolj me je fascinirala ogromna smreka sredi starega trga, katere lučke so nekako “padale” navzdol. Slika enostavno ne more prikazati celotne veličine te smreke, ampak prisežem, da je najlepša smareka kar sem jih kdaj videla.

Praški grad

Praški grad

Praga

Praga

Staro mesto in stojnice na trgu

Staro mesto in stojnice na trgu

Smrekica

Smrekica

Vsakič, ko gledam te slike, mi v glavi začnejo odzvanjati božične pesmi…

Druga stvar, ki mene zanima, kadar kam grem, je seveda hrana. Nekaj najboljšega kar sem probala tam je bil vsekakor trdelnik/trdlo/whatever. Staročeški, staromestni… odvisno na kateri napis se sklicuješ. Stojnice s temi sladkimi zadevami so bile praktično vseposovsod. Sicer se mi zdi, da tole verjetno prodajajo samo v zimskih ali prazničnih dnevih, ampak zadeva je več kot odlična! V bistvu gre za sladko testo, ki je v obliki valja in posuto s sladkorjem ter različni oreški. Je se vroče in je rahlo nasitno. Še sedaj imam v žepih bunde sladkor od te zadeve heh. Oh, takoj bi šla nazaj, kar voham jih lahko…

Stojnica-trdlo

Stojnica-trdlo

Staročeško/mestno trdlo/trdelnik

Staročeško/mestno trdlo/trdelnik

No kar se tiče ostale hrane, sem izvedela, da si Čehi baje lastijo ocvrti sir. Naj bi bil njihova iznajdba. Tako kot še kar nekaj drugh stvari, za katere trdijo, da so njihove… Kaj je res in kaj ne prepuščam drugim, mene zanima samo končni rezultat. No ocvrti sir sem probala in je bil zelo dober. Čeprav- koliko pa lahko zajebeš ocvrto zadevo? ;) No drugače je s hrano tako- v sami Pragi je vsaj v centru cenovno približno enko kot pri nas, izven mesta pa so cene veliko nižje. Moram reči, da sem z našo druščino imela izjemno srečo, saj smo obakrat našli dobre restavracije. Prvi dan smo jedli v piceriji (center mesta) in mislim, da sem za pico ter čaj plačala 240 kron, kar je 10 evrov. Lahko da je bilo malo manj, sem že malo pozabila. No drugi dan smo našli navadno restavracijo, nekoliko ven iz strogega centra in dobili dobro postrežbo, prijaznega angleško govorečega natakarja in odlično hrano za zmerne cene. Jaz sem naročila ocvrti sir (ne tvegam preveč rada…) drugi pa klasično hrano in so vsi prehvalili. Baje imajo Čehi blazno radi meso. No to je bilo vidno tudi na jedilniku… Za glavno jed in čaj (ja ves čas sem pila čaj, ker je bilo pač mraz :P ) sem dala nekje 120 kron, torej približno 5 evrov. Drugače pa so nas opozorili, da te znajo v restvracijah pošteno prinesti na okoli. Baje zunaj piše ena cena, na računu pa dobiš nekaj popolnoma drugega. Poleg tega nekej zaračunajo postrežbo, uporabo servisa ipd. No kot rečeno, mi smo imeli srečo.

Češka hrana

Češka hrana

Ah glede računov imam še eno štorijo hehe. Seveda smo šli zvečer ven na pijačo in mislim, da so moji sopotniki poizkusili čisto vsa češka piva, kar jih je :D No v pubu, ki je bil uradno odprt do 11h smo ostali do pol 12h in zaradi tega so nam zaračunali dodoatnih 10% od cene. Ampak še vedno smo za (prepračunano) 20 evrov dobili 8 velikih piv in čaj (a je treba ugibat, kdo je to pil lol? =), skupaj s “kaznijo” :D Čeprav smo bili večinskega mnenja, da so nam dodoatno zaračunali naše glasno nazdravljanje :D Pač smo bili pri 3h omizjih in potem je moralo vsako omizje dokazati, da lahko preglasi sosednjega… No mi smo jo dobro odnesli, naši sosedi so dobili +30%, očitno so bili glasnejši :D Res je zabavno kako ti prinese račun in potem prečrta ceno ter nabije nekje dodatnih 100 kron lol. Predvidevamo, da v tisti lokal ne bodo spustili nobenega Slovenca več lol. In ne, nič nismo razbili ali karkoli, samo glasni smo bili :)

Cene za primerjavo (lokal malo iz centra):

Cene pijač

Cene pijač

1€=25 kron (odvisno od menjave…)

No seveda nisem mogla mimo drugih značilnosti, kot so recimo risanke. Ne vem ali sta Pat in Mat iz A je to res njihova, definitivno pa je njihov Krtek. Se še spomnite te risanke? Še iz časov, ko so bile risanke res luštkane… Seveda sem si omislila plišastega krtka1 , dah :P

Aja pa opozorili so nas, da je baje veliko pouličnega kriminala, torej žeparjev. Na srečo nismo imeli bližnjega srečanja s katerim izmed njih, so pa bojda zelo pogosti, sploh tam, kjer je veliko ljudi. No kar se tiče mestnega prometa so dobro opremljeni. Imajo metro, tramvaje, avtobuse in vlake ter baje podzemno. Sama sicer nisem uporabljala teh prevoznih sredeste (čeprav bi se enkrat res rada peljala s tramvajem…), ker se rajši zanaesem na svoje noge. Karta za vse naštete stane mislim da 26 kron (dnevna), kar je malo več kot 1 evero. Všteta je vožnja karkoli od naštetega, vendar so neke časovne omejitve. 20 ali 30 minut na eni progi ali kaj že… ne vem čisto točno, ampak baje ti itak z enega konca na drugega ne vzame več kot 20 min.

Zanimivost-wc zakamufliran v nekakšen steber sredi mesta:

Wc

Wc

Kar se tiče nastanitve moram reči da sem bila več kot pozitivno presenečena, hostel Elf je namreč presegl moja pričakovanja. Hostli so pač za moje pojme bolj igra na srečo. No, mi smo zadeli glavni dobitek. Prijazno osebje, ogrevane sobe in voda, čisto, cenovno ugodno. Imel si na razpolago kavo in čaj čez cel dan, zastonj internet, kuhinjska niša in dnevne. Sobe so večposteljne in vse je v toplih barvah. Sam hostel se nahaja 15 min od centra (peš).

* Zanimivost dneva: Prago so v dvignili za eno celo nadstropje v nevem katerem stoletju. Ker je Vltava preveč poplavljala so tako danes kleti v starem delu mesta ogromne. Tam so bila namreč nekaj sto let nazaj pritličja. Zato imajo nekatree restavracije danes v pritličju izjemno majhen prostor, v kleti pa so ogromne- bivše pritličje. Ker so imele nekatere hiše še kleti, danes nekatere stavbe segajo še 2 “nadstropji” navzdol. To zadevo smo si ogledali pri neki cerkvi na trgu, fascinantno.

Ogledali smo si Praški grad, Karlov most, stari in novi del mesta, ZOO… V glavnem preveč vsega. Btw, živali v njihovem Zoo-ju imajo walk of fame ;)

Walk of fame- gospod Slon

Walk of fame- gospod Slon

Kaj mi je bilo najbolj všeč? Mislim, da ravno stari del mesta zaradi svojih zgradb in lepih lučk. Kar se tiče ljudi se nimam kaj pritoževati. Aja balkanci se pa seveda najdemo na katerem koli koncu Evrope :D Ko sem prišla do trafike, kjer so prodajali znamke, je tam delala neka starjša gospa. Vprašala sem jo, če govori angleško in odgovorila mi je da ja, malo pa. Okej sem si rekla, za silo bo, znamke bom menda dobila. Vmes sem se po slovensko pogovarjala s sošolko in ko sem se obrnila nazaj k prodajalki me je ta vprašala če sem iz bivše Jugoslavije. Malo presenečeno sem pritrdila da ja, v bistvu sem iz Slovenije. Naslednji stavek je bil: No povej po naše, koliko znamk? :D :D:D Ni bila Slovenka, ampak saj veste kako so si jeziki tukaj podobni ;) Pa smo se zmenili po domače lol. Meni se je zdelo blazno zabavno =D

All in all, Praga je zakon in toplo priporočam obisk! Seveda bi lahko od tega razkladala še na vsaj 3h straneh, ampak se bom na tem mestu ustavila ;)

barbike

barbike

Pod opis slike sem sicer napisala opis te slike, ni mi pa jasno kam izgine?! Kakorkoli, prejšna slika barbik je iz muzeja igrač, ki med drugim premore tudi ogromno zbirko barbik. Od tiste prve iz leta 1959(58? tam nekje) do spešl edišn, ki so verjetno vredne celo premoženje (oblečene v krzno ipd). Imajo tudi Star wars barbike in barbike raznih Hollywoodskih zvezdnikov ter junakov iz risank. Pa še razne unikatne verzije. Sam muzej ima precej veliko zbirko starih igrač, nasjtarejše so tam iz nekje 1750 bi rekla. Zanimivo…

  1. Ne poznate krtka?! Shame on you! []

Misija potica

Ha, uspela! Mišn komplited. Po 12ih urah pri mojstru peke (beri: moja babica :) ) lahko ponosno pokažem in ponudim mojo prvo potico. Ki je uspela. In izjemno lepo diši. In se žal mora shladiti, preden jo smem razrezati… Ah, zakon. Res da se ni izšlo čisto po načrtih ane, seveda. Kjerkoli sem jaz zraven zadeve ne grejo po planih. Hm, mogoče bi morala dodati kategorijo kuharija, opažam, da zadnje čase precej pogosto  z blogom delim svoje kuharske (ne)dosežke. Enivej.

Ko človek kupi kvas in na njem piše rok uporabe nekje začetek januarja, si človek misli, da to drži in je zadevščina ready stady go za peko. Ne ne ne ne, človek se moti! In to ugotovi potem, ko porabi nekje 3 ure za pripravo testa in vsega ostalega ter pusti zadevo vzhajati cirka 1,5 ure in nato ugotovi, da se presneti vrag ni dvignil. In potem greš s kuharskim mojstrom ponovno čez vso pripravo in mozgata in mozgata kje za vraga je šlo kolosalno narobe. Priznam, moje mozganje ni bilo ravno efikasno, ker sem pač prvič delala potico in se mi sanjalo ni, kaj vse gre lahko narobe. Moj zaključek dneva je, da je potico očitno najlažje pripravljati kje v bližini ekvatorja. Ali v tropskih krajih na splošno. Sestavine morajo biti ogrete, ne sme jo zebsti (na čase sem imela babi na sumu da bo dejansko naštrikala šal za potico…), boh ne daj, da odpreš vrata za dalj kot 2 min! Torej- doma je peka potice no go. Ne z našo 2mx1m kuhinjo, brez vrat in s tečnobo, ki vdira v kuhinjo točno takrat, ko je najmanj treba. Torej, ob ponovni pripravi sva našli krivca za polomijo- kvas, ki naj bi bil uporaben do 6. januarja. Yeah right. Hvaležna sem… obdobju kapitalizma? Ali kaj jaz vem komu… da so trgovine tudi ob sobotah odprte do 7h zvečer. Tako sem namreč lahko skočila po svež kvas in nadaljevala s peko. Presneti šment res vzame ogromno časa, ampak končni rezultat je pa več kot zadovoljiv :D Tadaaaa!

Orehova potica

Orehova potica

And yes, I can`t take pictures. Splošno znano dejstvo pač.

Jutri me čakajo pa še pence (ker so ostali beljaki), mogoče poizkusim z gnezdi (osnova ista + čokoladna krema) in seveda še torta za nečaka. Jaaj spet je čas peke! Za naslednji teden imam v planu še eno torto in če bom s časom in sestavinami na ustreznem nivoju mogoče končno pade še kaj izmed novih receptov pa kakšni izmed piškotkov, katerih recepte sem danes odkrila v babičnih knjigah. Ohja, kaj je lepšega kot vonj po svežem pecivu med prazniki? Peka tega peciva! Me loves it <3

In ja, prav res rabim novo kategorijo. Torej je tole otvoritvena objava Moje kuharije =)

Kaj imajo skupnega neobstoječi zimski čevlji, srednji vek in Praga?

Mene. Kaj za vraga se je zgodilo z normalnimi zimskimi čevlji?! Zakaj kljub poplavi trgovskih centrov in 303 trgovskim znamkam ne morem dobiti enih normalnih čevljev za zimo? Imam povsem preproste kriterije: udobni, vsaj načeloma nepremočjivi, temne barve, po možnosti nekje v višini gležnarjev ali malo višji. Za voljo krizne situacije (beri: popolno pomankanje čevljev) sem se odpovedala tudi kriteriju všečnosti. Vseeno mi je tudi če so pod pragom všečnosti, samo da so! Ampak guess what? Očitno imam prevelike zahteve! Ker zakaj bi kupila udobne zimske čevlje z nizko peto, ki bi služili svojemu namenu, to je udobni hoji v dežju in snegu brez da bi mi zmrznili prsti, če pa lahko dobim nekaj od naslednjega: Nadvse prikupne, a popolnoma neuporabne šolnčke vseh mogočih oblik in barv, ki se pred dežjem skrijejo že če jih postrani pogledam; škornje, ki si ne zaslužijo naziva zimsko obuvalo, ker so tanjši od mojih nogavic; škornji, s katerih binglja 6 cofkov, po možnosti v roza barvi; škornji, ki spominjajo na odrezano jetijevo nogo in so v blazno uporabni beli barvi, ki je seveda idealna za hojo po blatnih cestah1 ; čevlji, ki imajo peto, katero bi ubula samo v primeru želje po samomoru in miljon izvedb sicer načeloma za silo sprejemljivih kmečkih čevljev po nadvse nekmečkih in zasoljenih cenah. Ne bom dala 100€ za čevlje, ki mi niti pogojno niso všeč. Raje sem bosa! Pa resno no, kam za vraga so šli vsi normalni čevlji?! Popustila sem pri izgledu, popustila sem pri obliki, popustila sem pri tem, da bodo pri vseh mojih hlačah zgledali obupno in kljub vsemu po 1,5 ure letanja po trgovinah še vedno nimam kaj obuti?! V vsej množici čevljev sem našla 2je, ki bi jih kupila, a seveda niso imeli številke. Imam pač najpogostejšo številko in le zakaj bi jo imeli, kadar jaz nujno rabim čevlje?! Tako mi očitno ne ostane drugega, kot da jutri obujem japanke ali pa sandale od maturanca. To so pač edini čevlji, ki so mi še ostali. Bivši wannabe nepremočljivi čevlji mi premočijo po 2h m na mokri cesti, tisti stari z luknjo so danes oddelali svoje, tisti za suho vreme so blatni in čakajo pranje, edinih lepih čevljev (črne DVS ali katerakoli od tistih firm že) pa pač ne bom obula za v tole vreme. Sicer pa, če bo še malo deževalo je vseeno če grem na fax kar v kopalkah. Temperatura dežja je tako in tako ekvivalentna temperaturi vode na našem bazenu. Oh, saj res, kopalke so strgane. Ja prav, bom šla pa brez vsega, saj to je zdaj moderno! >.<

Poročilo iz Prage še vedno čaka nekje v kotičku mojih možganov, ker nimam ne volje in ne časa, da bi pisala o tem. Vikend je bil super in da pišem o super vikendu moram biti vsaj približno ustrezne volje. To pa danes, po tem, ko sem v zadnjih 2h dneh spala max 7 ur, nikakor ni mogoče. Poleg tega, da sem cel teden na faxu pred 8-o zjutraj in pridem domov po 8i zvečer2 , se še vedno nisem imela (in nimam) časa, da bi se naučila za kolokvij, ki smo ga že 2x prestavili. Danes grem namreč spat, ker me pokonci držijo samo še tiste 3 kave od popoldneva. Niti sanja se mi ne, kako mi je uspelo avto in sebe spraviti domov v enem kosu in nimam nobene želje izzivati sreče še v prihodnje. Mislim, da bom celo preskočila Housa. Neverjetno.

Za češnjo na vrhu torte nam je crknil tuš. Ko sem po 10+ urah vožnje v nedeljo zvečer prišla domov, z mislijo na topel tuš v domači kopalnici, so me razveselili z novico, da tuš ne dela. Tako se sedaj že 2 dni umivam tako, kot da smo v srednjem veku. Kozarec pod pipo pa gremo. Zanemarimo dejstvo, da se v srednjem veku niso kaj prida umivali, poudarek je na metodi. Koliko moji koži neprijaznega mila je v teh dneh ostalo na meni pa sploh nočem vedeti.Da o potrati vode sploh ne govorim…

Hočem vikend, hočem spati in hočem normalne zimske čevlje.  In delujoč tuš. Prosim?!

Dodatek: Oh ja, kaj boljšega kot emaili, ki ti polepšajo dan. Seveda bom jutri nacepila 4 bakterijske seve in v četrtek pripravila temu ustrezno količino gojišč za vse 4 seve, ni problema sploh. Prišla bom ob 8h, mogoče mi uspe narediti polovico ali 3/4 do 3h, potem imam pa vaje do 9h zvečer. Kosilo? Oh, kdo pa rabi hrano! Ne, sploh nisem sarkastična, zakaj le?!

  1. Nimamo vsi asfalta do faxa?! []
  2. Kdaj naj sploh pridem do trgovine ob tem tempu?! []

Praga je zakon!

Absolutno najhujši vikend tega leta! Poročilo sledi, najprej moram preživeti predavanja ob 7h zjutrej in vaje čez cel dan. Aja pa kolokvij v torek :D Pol si grem kupit nove zimske čevlje in bom tele zažgala na grmadi, potem pa sledi poročilo + slike. Zaaaaaaaaaaakon je blo =))))

Praga, prihajam!

Ah, končno je padla dokončna odločitev in končno sem ustrezne volje :D Jutr zvečer grem v Prago na vikend izlet in komaj čakam, saj me res zanima, kako izgleda ta tako opevana prestolnica. Čas je pa ravno pravi, da bom lahko primerjala lučke tam in v Lj ;) Se kar dolgo časa nisem mogla odločiti, ali si res želim iti ali ne. Razlog je predvsem to, da nisem točno vedela kako naj bi vse skupaj izgledalo (no, saj vsega še kar ne vem haha) in pa dejstvo, da je v petek srečanje vseh bivših maturantov naše šole in sem res imela namen iti. Da ne bo pomote, svojih sošolcev ne pogrešam in verjetno jih je vsega skupaj max 10, ki bi jih vsaj približno rada videla. Bi bilo pa zanimivo videti, kaj je s folkom, glede na to, da praktično nikogar ne srečam, ker imam fax v tri pm in večinoma ne uporabljam javnega prevoza niti nisem v Ljubljani. Poleg tega imam v petek predavnja, v pondeljek pa zelo zgodaj predavanja in potem dolge vaje. V torek pa kolokvij, seveda :D Tako da sem imela kar nekaj razlogov,za odlašanje. Na srečo sem se odločila, da grem in sedaj, ko sem končno izvedela kje bomo nastanjeni, sem čisto hepi :D Hostel zgleda čisto in luštkano in to je vse kar me zanima. Družba bo dobra, ostalo pa itak ni tako važno. Mene samo psihira, če ne vem na čem bom spala in v kakšnem stanju so kopalnice. Prav tako me psihira, če ne vem, ali lahko svoje stvari pustim kje na varnem. Zdaj, ko vem, sem vesela in komaj čakam jutri. Praga, prihajam! :D Upam, da mi ne bodo crknile vse baterije na digitalcu, kot ponavadi lol. Pa če bo vreme vsaj približno solidno bo tudi fino. In seveda sledi poročanje, ko pridem nazaj ;)

Starejši zapisi »