Thunderstorm [Daydreamer]

Ah, pa sem ga preživela. Oz, on je preživel mene   24. knjižni sejem namreč. Ugotavljam, da se z leti moja obiskanost na sejmu podaljšuje. S 4 na 6 ur, z enega dneva na 2, s 5ih knjig na 10… Končni izkupiček je odličen, čeprav se moja bančna kartica ne strinja Na srečo sem mala zvita zverca in sorodnike, ki prav tako obožujejo knjige, na lep način prinesem na okoli. V bistvu nisem tako slaba no, oni so presrečni, ker imajo nekoga, ki obožuje knjige, jaz pa sem presrečna, ker imam sofinancerja Kar pride izjemno, izjemno prav.

No, letošnji sejem me ni niti malo razočaral. Sem pa ubrala novo taktiko- najprej sem si ogledala vse stojnice, šele nato sem kupovala. Nekaj novega pri meni; ponavadi se poženem v prvo knjigo s pogledom blazneža in izrazom “I must have it!!!”. Taktika se mi je torej letos obrestovala; cenovno sem prišla dokaj ugodno skozi, glede na to, koliko sem nakupila. Sicer mislim, da letos ne bo nič z novim mobitelom, pa vseeno… Ups. Sejem sem izrabila še za zgodnji nakup božičnih daril. (Ja ja, saj vem, v prejšnem prispevku obljubljam, da ne bo nič z darili. Sedaj se popravljam. Vsi tisti, ki NE berete knjig boste brez daril, ostali jih imajo ) Sreča je na strani tistih v moji družbi, ki radi berejo. Ali se vsaj pretvarjajo, zato, da jim dam mir Tale sejem je pač idealna priložnost za ugoden nakup knjige (ta besedna zveza drugače pri nas enostavno ne pride v poštev) in za moje pojme je knjiga najboljše darilo. Za nekoga, ki bere, seveda. Bonboni se pojejo, šalce se razbijejo, okraski se prašijo, knjige pa ostanejo.

Moj letošnji izkupiček:

-Princ mešane krvi (v prevodu J. Kenda- ključen podatek!)

-Gomora

-Kocka je padla (kriminalka)

-Popolni idot

-Zadnji človek

-Čokolada (božanski recepti)

-Naslednji gen

-Tisoč veličastnih sonc (okej, tehnično gledano ni čisto moja, pa vseeno)

+ darila. Pa obstaja možnost da sem katero pozabila, res sem jih privlekla ogromno lol. Ah, ni ga čez dober knjižni sejem =) Poleg tega sem en izpit naredila, zdaj lahko naslednjega z veseljem padem Komaj čakam, da začnem brati! In da sprobam tistele recepte, mmm…

Za vse morebitne obiskovalce:

a) Če niste ljubitelji otrok odsvetujem obisk sejma v dopoldanskih urah med  tednom. Tre se jih. Povsod so. In ne, jaz nisem ljubitelj otrok. Moja reakcija ob informaciji koliko mulcev naj bi danes bilo tam: “OMFG a me zejbavate?!?!?!”

b) Paperbacki in ugodnejše knjige so v najnižjem nadstropju.

c) Garderoba (zastonj) za plašče je v 2. nadstropju.¹

d) Vstopnine ni.

Oh, to me spomne na nekaj, kar pa si verjetno zasluži nov prispevek. Knjige v elektronski obliki, z napravo, ki stane cca 250€. Next time…

1. Gledano od zgoraj navzdol, jaz štejem nadstropja v obratno smer [↩]

Dragi moji, vsi, ki jim ponavadi za praznike poklanjam darila- letos jih ne bo. A zakaj? Ja malo tud zaradi recesije no, Božiček nima za jelene pa to… Ampak glaven razlog je, da se jutri začne 24. Slovenski Knjižni sejem in bom jaz ves svoj trenutni kapital investirala v knjige Še posebej, ker je izšel 6. del Harrya v prevodu Jakoba Kende in bo s tem moja zbirka absolutno popolna. No, manjka mi 4. del v angleščini, ker sm zadnjič zmotno mislila, da ga imam pa ga v bistvu nimam. Šment. Saj bi rekla hint, hint za darila, ampak ker letos moj božiček štrajka pač ne morem pričakovati daril ane? Ni problema, jutri se bom založila s knjigami za naslednjih 10 let No lažem, do naslednjega sejma Okeeeej no lažem, do naslednjič ko izide kaj, kar mi je res všeč (Kar je več ali manj skoraj vse…) ampak pustimo podrobnosti! Jutri bo najhujši in najlepši dan sploh. Žal imam na voljo samo slabih 6 ur, tako da mislim, da bom ekskurzijo ponovila v četrtek, ko sem ravno v Ljubljani. Seveda bo posledično trpel fax, ampak kamor je šel bik nej gre še štrik. Če sem pogrnila že prvi izpit je pač vseeno če še drugega, ker se mi itak ne bo uspelo naučiti. Kaj vse ne naredim za knjige Ampak resno. Popolnoma ne fer je, da je moj najljubši dogodek v letu med izpitnim tednom. Ampak, kot rečeno, knjige über alles! Ah ja, komaj čakam jutri res… Mi kdo posodi manjši dostavnik? Mislim, da ne bom imela dovolj prostora za vse kar bom kupila. No, kar bi rada kupila. To je čisto prevlika skušnjava… Ah, knjigce moje prihajam! In da, nisem popolnoma uravnovešena, če slučajno še kdo dvomi v to

Oh, skoraj bi pozabila! Izšel je tudi (končno!) drugi del zbirke Pesem ledu in ognja (G. Martin). Must have it! Pa tisto Skrivnosti bi tudi lahko že enkrat prebrala… Me zanimam kako je z nadaljevanjem Kri iz črnila…. Oh vraga, pa zakaj nisem miljonar? Bi kupila vse kar tam sploh imajo pa ne bi bilo nobene dileme več. Se kdo javi za sponzorja? Znam peči torte… pa kaj drugega tudi no. Pretty plz?

Wiii, pa sem ga dočakala Snegec namreč. Pomeni pa začetek, pravi začetek, mojega absolutno najljubšega letnega časa, zime. Dejansko mi je danes polepšal dan. In to kljub temu, da sem ena izmed tistih, ki so dnevno na cesti. Reakcije ljudi na današnji sneg namreč lahko strnem v nekaj skupin: tisti, ki so čisto veseli prvih snežink (seveda spadam sem), tisti, ki jih gledajo z rahlim odporom, ker jim to pomeni plundro in tisti, ki se zgražajo, ker bodo oz. so ceste v obupnem stanju. No mene sneg na cesti ne moti. Ne bom rekla, da uživam, ko vozim 80 km/h po nespluženi gorenjski avtocesti, pritožujem se pa tudi ne. Glavno da sneži!  Danes sem imela izpit in sem bila temu primerno slabe volje. Potem pa odprem vhodna vrata in kaj vidim? Snežinke! Se mi je razpoloženje takoj dvignilo za nekaj stopenj Snegec je lep! Všeč mi je, ko mehko naletava in je vsa pokrajina kot ovita v puhasto vato. Všeč so mi pobeljena drevesa in zasneženi travniki. Celo zasnežene ceste so mi všeč, dokler se moj avto obdrži na njih seveda

Ko smo že pri cestah- a bo letos tudi izgovor, da niso pričakovali snega? Vsem, ki se imate namen kam odpraviti in ste z Gorenjske- od Peračice naprej je avtocesta v obupnem stanju. Vozite previdno. No, o cestah v naši ulici pa tako sploh ne bom izgubljala besed, ker smo vedno na vrsti zadnji, tudi pri glavni cesti. Ampak kot rečeno- me ne moti sploh, glavno da sneži.  Še celo v Ljubljani! Samo pri nas je lepše, je bolj suh sneg pa veliko več ga je Želim si, da bi lahko objela sneg, tako sem ga vesela

Še par slikic za okus:

Kot ste verjetno že opazili, povsod na polno okrašujejo. Ker smo “že” sredi novembra, so se na delo pognali še tisti trgovci in okraševalci ulic, ki tega niso naredili v prvem delu novembra. Vendar pa hkrati opažam, da gre večini ljudi to pošteno na jetra. S komurkoli govorim, kogarkoli berem na internetu, vsi so bolj ali manj mnenja, da je prezgodnje okraševanje nadležno. In če smo res večinsko takega mnenja, zakaj za vraga nas potem nihče ne upošteva?! Mogoče bi morali izvesti nekakšne vrste demonstracije pred velikimi centri in občinami, ter opozoriti, da se večinsko prebivalstvo ne strinja s posiljevanjem z božično-novoletnim vzdušjem začetek novembra. Poleg tega se meja očitno vsako leto znižuje. Včasih sem se pritoževala, ker so bili vsi v polnem zamahu takoj prve dni decembra. Okej, to razumem, konec koncev je tako imenovani veseli december. Potem se je to prestavilo na zadnji teden novembra, z izgovorom “čez en teden bo veseli december”. In kaj imamo sedaj? Konec oktobra (oktobra ja!) se opogumijo tisti pri kataloški prodaji, in sem ter tja vtaknejo kakšno božično zadevico (ponavadi kič). Ostali čakajo prvi november, ki je očitno odskočna deska za začetek propagiranja praznikov. Že od začetka tega meseca namreč po radiju in drugje poslušam “še en mesec do veselega decmbra!”. Sedaj ko smo “samo” še 2 tedna DO decembra, so seveda vsi že na polno navalili, ker hej!, skrajni časa kajne? Miklavž je že čez dobra 2 tedna! S strahom čakam leto, ko bodo 1.septembra oglaševali “Hej, še 3 mesece do veselega decembra!” Ja madona no, pa kje ste s pametjo?!

Rada imam božične in novoletne praznike. Všeč so mi lučke po mestih, okrašene prodajalne in posebno vzdušje, ki veje izza vsakega vogala. Ampak leto za letom moje navdušenje opazno kopni, ker me s temi prazniki posiljujejo 2 meseca prezgodaj. Če je njihov namen doseči, da bom kupila čim več prčkarij na temo božiča, so se ušteli. Letos imam namreč rutino, da kategorično mečem proč vse reklame, ki vsebujejo karkoli novoletenga. Torej vse reklame končajo v košu.

Predlagam uvedbo zakona, ki bi prepovedoval kakršnokoli propagiranje praznikov pred 1. decembrom.

Ah, končno sem ga dočakala. Mraz namreč! Temperature, primerne letnemu času in temperature primerne za november. Prijetno hladno okoli ničle, s sončkom in jasnim nebom. Kaj lepšega =) Saj nimam nič proti topli jeseni, a ne, če je še konec novembra več kot 15 stopinj. November je čas za plašče, rokavičke in po potrebi pokrivala. November je čas za sprehode po odpadlem listju, zvit v topla oblačila. Ker šele, ko te zebe imaš dober razlog, da zaviješ v kavarno na vročo čokolado Tudi če bo dež, nimam nič proti. Seveda bi rajši sneg ampak… ne bomo preveliki optimisti ane? Resno, dež me ne moti. Če je dež pri manj kot 10ih stopinjah ne pa več kot 10ih. Jesen je zame prijetna dobrodošlica za zimo, torej naj bodo temeprature temu primerne! Končno je Triglav popolnoma v snegu in pogled nanj zjutraj ob sončnem in jasnem vremenu je res lep. Naj ostane tako, dovolj imam toplote. Pa čeprav me zmeraj zebe. Živjo mraz, papa (pre)topla jesen! Komaj čakam zimo

Vir

No pravzaprav vikenda. In danes. Podaljšani vikedn, s to razliko, da nisem bila doma

Uspelo mi je:

-opečti obe roki po vseh prstih ( Z rokavicami sem vzela kovinski lonec iz pečice ogrete na 200°C in ga postavila na štedilnik. Nato sem snela rokavice in isti lonec prijela z golimi rokami. It makes sense an?!?! Rezulati so neprijetno boleči in skeleči; popoldne sem preživela v kopalnici pod curkom mrzle vode ali z rokami v zmrzovalniku )

-izgubiti najpomembnejši del priprave za okraševanje torte točno v trenutku, ko sem imela pripravljeno vse ostalo (zadeva je padla v nedosegljivo špranjo za vgrajeno omaro)

-izjaviti, da je samomor kaznivo dejanje (don`t lol me Ne, ne mislim, ko govorim. Spljoh.)

-pridelati cel kup modric danes na treningu ( do konca tedna bom izgledala kot reklama za družinsko nasilje, heh)

-zaspati na mizi in s tem popolnoma onesposobiti nogo na kateri sem sedela. In roko na keteri sem zaspala.

Temu rečem dober začetek tedna! Avto je zaenkrat še cel, očitno sem lahko vesela

Imam navado, da rečem, da imajo stvari svojo ceno. Če mi gre pri nekaj stvareh kaj narobe, to pomeni, da plačujem za nekaj, kar mi je dobro uspelo. Uspela mi je najlepša torta do sedaj. Vredno ožganih prstov! Seveda sem jo naredila za domače, če bi jo komu za rojstni dan tako in tako ne bi uspela niti pol tako dobro

PS: Moje torte so ponavadi estetski polom, zato tole pač občudujem

Je naslov oddaje/dokumentarca, ki sem si ga ravnokar ogledala. Dokaj zanimiva zadeva, kljub temu, da me ona osebno ne zanima preveč. Ja, je ena izmed najbolj znanih pisateljic kriminalk, so what? Glede všečnosti njenih del imam svojo teorijo. Po mojem mnenju obstajata 2 vrsti ljudi: a) ljudje, ki Agatho obožujejo in jo kujejo v zvezde, ker je domnevno najboljša pisatlejica kriminalnih romanove ever in b) ljudje, ki jih njene knjige sploh ne ganejo.

Sama spadam med zadnje. Priznam, nisem prebrala veliko njenih knjig. A kar sem jih, sem videla, da se v vseh ponavlja en in isti vzorec. In jaz sem tip človeka, ki sovraži “vzorčaste” knjige. Če deluje enkrat, ne bo nujno delovalao še nadaljnih 10x. Vsaj pri meni ne. Trenutno se tako in tako spomnim samo, da sem brala Umor na Orient Expressu in Sloni si zapomnjo. Ali nekaj podobnega s sloni. Prebrala sem jo pa zaradi omembe slona v naslovu. Don`t ask. Kakorkoli, ni mi všeč. Niti od daleč. Kljub temu, da obožujem dobre knjige, kljub temu, da obožujem (ali sem oboževala) kriminalke in kljub temu, da je med zelo opevanimi pisateljicami.

Že kar nekaj let je, kar sem nazadnje brala kakšno njeno knjigo. Enostavno me odbijejo, ker vem, da je napisano po istem kopitu. A prav to naj bi po trditvah v tem dokumentarcu, bil eden izmed razlogov za njeno popularnost. Če sem prav razumela (in na tem mestu imam izgovor, da je ura 2 zjutraj in moji možgani počasi preklaplajo na stand-by pozicijo) so na koncu prišli do tega, da te njene knjige (poenostavljeno povedano) hipnotizirajo. Jap, točno to. Vse skupaj je bilo razloženo s pomočjo nekaj sofisticiranih računalniških programov s katerimi so dlakocepsko analizirali vsa njena dela in sledili temu, kakšno je bilo njeno besedišče, kolikokrat so se besede ponavljale na stran, kje je dobila ideje ipd. Baje so dokrili, da če je knjiga dolga manj kot 55.000 besed, je morilec moški, če pa neprenehoma omenja razna prevozna sredstva (kolo, letalo, vlak, ladja) potem je morilka ženska. Kakorkoli… Verjamem, da ima vsak pisatelj svoj stil pisanja in se v vseh knjigah drži nekaterih načel, morda popolnoma nezavedno. Vseeno pa se mi zdi rahlo… bom rekla trapasto (v iskanju boljše besede), da njenim knjigam pripisujejo takšen pomen. Da jih dejansko analizirajo, zato, da bi odkrili “glavno sestavino” njenega uspeha. (Naslednje podatke navajam iz dokumentarca.) Napisala je 80 knjig, 50 dram in več kot 120 kratkih zgodb. Njena predstava Mišelovka je baje na sporedu že 53. let. Uau. Ne resno, uau.

Pa vendarle, kljub vsem njenim dosežkom( kar se tiče uspeha njenih knjig in iger), mene njene knjige ne pritegnejo. Definitivno spadam v b) kategorijo. Me prav res zanima, kaj ljudi tako pritegne v njenih knjigah… Si obljubim, da bom ponovila eksperiment in ponovno vzela kakšno izmed njenih knjig v roke. Kaj pa veš, prvič ko sem brala Harrya sem nehala nekje na tretinji z razlogom “omg kakšna traparija”. Nekaj let kasneje sem opolnoči čakala na izid zadnje knjige Nikoli se ne ve, kako se stvari obrnejo .

Ravnokar prišla iz knjižnice, kjer sem pustila pravo malo premoženje na račun zamudnine. Mislim, da mi je znova uspelo podreti osebni rekord- 14€ zamudnine. Auč. No ja, dobra stran tega je, da mi nikoli ni bilo žal denarja za knjige in posledično ne za knjižnico. Nekdo jih pač mora financirati! Meni pač ne pomagajo niti 3je zaznamki na koledarju ter cel kup samolepilnih listkov tik pred nosem. Tud brez tega bom šele 1 teden po preteku roka ugotovila, da zamujam z vračilom knjig. Ko si sposodim 2 knjigi zamudim 2 dni. Ko si sposodim 7 knjig zamudim 1 teden. Vidite povezavo? Oh ja, se tolažim, da je vsaj dobro vložen denar… Sem namreč čustevno navezana na našo mestno knjižnico. Ker je majhna, ker je pregledna, ker je topla, ker ima čitalnico z lepim razgledom in ker ima najprijaznejše knjižničarke pod soncem. Z vsemi se izjemno dobro razumem, k čemer verjetno prispeva dejstvo, da me vse poznajo že odkar sem bila stara 5 let. Pa se mi vseeno fino zdi, ker vse vejo moje ime in ker se vedno zapletemo v kakšno prijetno debato. Poleg tega dobim zastonj novo izkaznico, ker jih zgubljam po tekočem traku *blush*. Ni ga čez prjazne knjižničarke! Rada imam “svojo” knjižnico <3

Še ena povsem navadna sobota. Skoraj. Ubistvu navadna ja. Spala do 11h, čeprav sem si že 2x ta teden privoščila 8 urno spanje, kar je popolnoma v nasprotju z vsemi mojimi navadami. Odkrila sem, da mi to ne odgovarja, ker se mi po 8 urnem spanju sanjajo bedarije. Enkrat sanjam, da je moja best frendica najela stanovanje v Lj, brez da bi vedela kje se sploh nahaja, si ga ogledala ali se pozanimala za ceno. V naslednjem kadru se meni strga in pridem v fancy stanovanje, kjer se stepem z nekom, ki ravno pripravlja pečeno raco za Martinovo. In potem naj mi še kdo reče, da reklame ne vplivajo na nas?! Drugi dan se mi sanja… kaj že? Nekaj zaradi česar me ljudje sprašujejo, kaj jaz kadim pred spanjem… Zaključek tega tedna: ne drezaj v rutino, ker se ne izide dobro.

Sledilo je običajno sobotno kosilo-pica in nakupovanje ter obisk pri sorodnikih. Po tem, ko sem se pol ure zajebavala z novim laptopom in zastarelo kripo na kateri ne deluje noben prekleti program, mi je dedi sporočil, da je v bistvu slika, ki sem se jo mučila dobiti s starega sesutega računalnika, njegova slika in da se pravzaprav lahko še enkrat slika. To zadnje bi nama že takoj na začetku vzelo 5 min. No okej, 10, ker na novem računalniku, seveda, nima ustreznih programov. Saj ne da sem poskusila že vse kar moji tehnično nekompatibilni možgani sploh lahko napraskajo skupaj? Ohja.

Sledil je še hladen tuš iz familjarne strani, ko je stari fosil (ne, ne leti na dedija) v lokalnem časopisu odkril  novico o brezplačnem računlaniškem tečaju za odrasle in se seveda odločil, da se ga udeleži. Čudovito. Ne me narobe razumet, podpiram izobraževanje starejših, res ga! Ampak ne če je vključen MOJ računalnik!!! Ki je pač edini pripadnik svoje vrste v naši hiši in že ta spada med predpotopne modele in ima težave z dihanjem. In potem naj revež preživi napad novodobnega fosila, ki odkriva nove širjave in zmožnosti današnje tehnologije in si jih na vsak način želi preizkusiti na moji že tako ubogi kripi? Joj. Voham težave. Še boljše bo seveda, če se prej omenjeni osebek odloči, da v bistvu on NUJNO potrebuje laptopa ker je to blazno kul in ker so se res pocenili. Seveda njegovim potomcem, ki računalnik dnevno uporabljajo, povsem zadostuje 8 let star model, medtem ko on, novi vseznalec, potrebuje popolnoma novega. Resnično voham težave.

Ob zadnjem takem napadu smo dobili 800€ vreden LCD televizor, ki ga ne potrebujemo. Dan prej sem poslušala, da nimamo za olje. Se že bojim, kaj me bo pričakalo doma ob naslednjem izletu v Merkur. Ohja, povsem povprečen dan pri nas doma.

Dejansko sem šele nekaj časa nazaj dodala kategorijo Knjige, čeprav mi ni živeti brez njih?! Katastrofa… Imam namen pisati o knjigah, ki jih preberem, vendar mi večino časa predstavlja problem dejstvo, da praktično ne berem več. Obožujem branje. Če “padem” v neko knjigo, ne neham, dokler ne preberem do konca. Posledično hodim spat ob 4ih zjutraj, kljub dejstvo, da se moram ob 8ih narisati na faxu. Posledično se ne spravim za študijsko literaturo in posledično so posledice slabe Zatorej, sem že lani formirala nenapisano pravilo, da pred kolokviji, izpiti in podobnim ne odprem nobene potencialno dobre knjige. Niti nobene potencialno slabe, saj me lahko v takih časih premami karkoli. Abstinenca od branja je huda zadeva. In posledica vsega skupaj je, da berem izjemno malo. No, verjetno še vedno veliko več kot povprečni Slovenec, ampak za moje pojeme, je tole čista suša in čisti zločin. Čeprav sem se zadnje dni malo pregrešila, izpiti so pač šele konec novembra Obstaja pa neizpodbitno dejstvo, da bi se lahko odpovedala brezsmiselnemu brskanju po internetu in namesto tega rajši brala knjgo. Edini problem je, da se od interneta odtrgam lažje, kot od dobre knjige. Začarani krog torej. No vseeno bom poskušala tole rubriko malo bolj obogatiti.

Zadnja prebrana knjiga je trenutno Twilight (Somrak? Nevem kakšen je prevod v slovenščini, baje je izšel nedolgo nazaj?) Po tem ko sem na internetu videla, da je precaj opevana in ker sem slišala nekaj pohvale tudi od znancev, sem se odločila, da jo mogoče preberem. V bistvu sem imela namen prebrati jo, potem sem izvedela, da ima nekaj veze z vampirji in me je minilo, ker mene take teme nikoli niso interesirale. Kasneje pa sem videla, da jo nekateri primerjajo s Harryem. In kdo sem jaz, da ne bi prebrala knjige in potem utemeljeno trdila, da Harryu ¹ pač ne seže niti do gležnjev? Ker oprosti, ampak mu ne. Niti od daleč. Knjiga je seveda dobra, priznam, da sem čisto “padla” v zgodbo. Berljivo, zanimivo, rahlo drugačno od tega kar berem ponavadi. Ampak Harry? O bitch plz! Not in 1000 years… Imam namen prebrati nadaljevnje, New moon, če me spomin ne vara. Sicer sem od precej zanesljivega vira slišala, da so kasnejšna nadaljevanja precejšne “lapanje” (posledica prevelike želje po denarju, osnovane na uspehu prve knjige? It`s been known to happen), ampak bom poskusila. Do sedaj sem še vedno prebrala vsa nadaljevanja, tudi če so me razočarala. Dober primer bi bil Ana Shirly (pozabila originalen naslov, Ana z Mesečeve domačije? Ana z Zelene domačije? Mešam, ker je bila nekaj let nazaj nadaljevanka, posneta po tej zbirki). Sicer ne vem, ali je dejansko kriva slaba knjiga ali enostavno obupni prevodi od 3je knjige naprej. Če česa ne prenesem je to slabo prevedena knjiga. Za moje pojme je to zločin proti človeštvu. ² Prve dva prevoda sta bila izdana pri Mohorjevi založbi, drugi pa pri neki drugi in z vsako knjigo so postajali slabši, tako da sem na koncu obupala nad vsem skupaj. Moram enkrat prebrati v angleščini, da vidim ali delam krivico pisateljici.

1. Harry Potter ja. Bite me. [↩]
2. *B. Gradišnik, kreh, kreh* [↩]