P.S. Ljubim te

Ravno prebrala do konca tole knjigico.

P.S. Ljubim te

No knjigo, saj nima tako malo strani. Kljub začetnemu prepričanju, da mi ne bo všeč, me je prijetno presenetila. Glede na obnovo filma, ki je bil nedolgo nazaj v kinu in glede na kratek povzetek na zadnji strani, sem bila dokaj prepričana, da bo to spet ena preveč pocukrana knjiga. Celo za mojo prikrito romantično plat. Ja, priznam, rada imam romane! Rada imam tudi romantične filme. Po drugi strani pa priznam, da filme posnete po knjigah Jane Austen obožujem, knjig pa nekako ne… Preveč pridevnikov? Ne vem, enostavno me ne potegnejo. Tako kot ne svetovno znana in opevana Agatha Christie. Ne, niso mi všeč njene knjige. Ja, prebrala sem jih par in vse so napisane po istem kopitu. Ne maram jih.

Imam nenapisano pravilo, vedno najprej preberi knjigo in nato poglej film. Priznam, občasno ga (ponavadi nehote) prekršim, kot naprimer pri Narniji. No, ampak v tem primeru si oprostim, ker sem itak najprej videla risanko in takrat, ko je bila risanka po TV mislim, da v Sloveniji še ni bilo njegovih knjig  prevodu. Kakorkoli, načeloma tega ne delam. Ne razumem, kako lahko prebreš knjigo po tem ko si pogledal film? Pa saj lepota knjig je (vsaj zame), ravno v tem, da si stvari naslikaš točno tako, kot si jih želiš. Lahko si predstavljaš lepe podeželske hišice, hladne jesenske gozdove in peščene plaže ob sončnem zahodu. Vse like lahko prirediš po svoji volji. Pravzaprav v svoji glavi zrežiraš svoj film! Pa kaj je lepšega od tega? Čeprav v večini primerov ugotavljam, da si nikoli do konca ne izrišem obrazov nastopajočih. Si pa lahko zamislim vse drugo. In sem potem nemalokrat razočarana, ko v filmu ni tako kot v moji glavi. In ravno zato ne razumem, zakaj bi najprej gledal film. Kaj ti potem ostane za branje? Zgodbo poznaš, sliko imaš. Vseeno če se ne trudiš…

In ravno zaradi svojih predstav včasih nisem prepričana če bi si kakšen film sploh ogledala, nočem namreč izgubiti “svoje” zgodbe. Oh, zašla s teme, spet :) Torej P.S. Ljubim te me je vsekakor pozitivno presenetila. Romantična, žalostna, a tudi realna. Nasmejala me je, mi dala misliti in več kot enkrat sem se glasno jezila na glavno osebo. Vsekakor je pa knjiga dosegla svoj namen, uživala sem ob branju in jo toplo priporočam.

Bodite prvi in komentirajte "P.S. Ljubim te"

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !