Razočarana, jezna, žalostna
Ne morem verjeti, da se mi to dogaja, res ne. Okej, se naredi, da imaš slab dan, se naredi, da ti gre v službi kaj narobe, da se skregaš s prijatelji, da ti kaj ne gre po načrtih . Ampak prekleto, če bi verjela v bogove bi rekla, da so se danes vsi od A do Ž odločili, da mi zjebejo dan. In to konkretno.
Razočarana sem ob dejstvu, da do česa takega sploh lahko pride. Jezna sem, ker se mi je to zgodilo kljub vsemu vloženemu delu in trudu in jezna sem, ker si lahko kaj takega sploh privoščijo. Žalostna sem.. ker sem trdo delala za vse skupaj in sedaj nimam od vsega skupaj popolnoma nič. No imam, ampak občutek je presneto beden.
Poleg vseh drugih stvari, ki so mi šle danes narobe in ki mi grejo tako in tako zelo pogosto narobe (ker taka pač sem, magnet za smolo) je ta s faxom pobrala prvo nagrado. Za mojo smer študija so pogoj za napredovanje v višji letnik vsi izpiti. Razen ene polovice izpita sem naredila vse v rokih, do začetka poletja. Žal sem zadnjo polovico preostalega izpita naredila šele na zadnjem roku, ampak vraga, naredila sem ga! Rezultate smo dobili 9. septembra. Danes smo 24. in ocene še kar nimam vpisane v elektronski indeks. Kar pa za sabo potegne precej stvari. Profesor, ki bi nam moral vpisati ocene je enostavno odšel na dopust in pride nazaj šele konec tedna. Edino on lahko vpiše oceno, brez vpisane ocene ne dobiš vpisnega lista. Problem nastane, ker bi se morala že zdavnej vpisati v naslednji letnik pa se ne morem, ker ocena ni vpisana. Naredila sem vse izpite, izpolnila vse pogoje, vpisano sem imela takoj isti teden v svoj index in imam vso potrebno dokumentacijo. A ker se nekomu ni ljubilo vzeti 10 minut za vpis ocene, danes, slab teden pred začetkom predavanj, še vedno ne vem, ali se bom lahko vpisala v naslednji letnik, kljub vsem opravljenim obveznostim. In na tem mestu se sprašujem, kako za vraga si sploh lahko dovolijo kaj takega?! Okej, razumem, da ni kriv referat, ker ocene enostavno niso imeli in so sklepali da nimam narejeno ter torej nimam pogojev. Ampak, da si nekdo z doktorskim nazivom dovoli tako pišmevuhovski odnos, no to je pa veliko razočaranje. Rada imam svoj fax, rada imam svoj študij, sošolce in večino profesorjev. Ampak v tem trenutku sem nad vsem skupaj tako razočarana, da bi najraje vse poslala v tri pisane marjetice. Trudiš se celo leto, narediš vse, kar se od tebe zahteva in potem najebeš, ker nekomu enstavno dol maha za njegove dolžnosti? Zakon, ni kaj. Kakšna ironija, še tisti s prošnjami za pogojni vpis bodo imeli prej možnost vpisa kot jaz, pa imam vse narejeno. In kakšen smisel ima pošiljanje emailov in klici na referat kjer ti ob 9h zjutraj zagotovijo da je vse ok, ob 12h ugotovijo da ubistvu ni, ob 4h se ti pa niti od daleč ne sanja kaj bi sploh še naredil? Ker pač ni v mojih rokah. In najbolj sem jezna, ker vem, da ni moja krivda. Če bi bila bi pač rekla okej, sama sem si kriva. Pri tem pa nimam absolutno nič in sedaj lahko samo upam, da se bo dobro izteklo, heh.
Dejstvo, da imam jutri in v petek službo in si ne morem privoščiti skakanja v Lj kadarkoli, bomo rajše kar zanemarili… Za češnjo vrh torte sem ostala še brez večerne družbe. Torej lahko uživam sama doma v ledeno mrzli hiši. Temperature zunaj so višje, kot v sobi v kateri trenutno sedim. Čudovito, naravnost čudovito.