Mesečni arhiv: Avgust 2008

Volitve in pripadajoča propaganda

Oh ja, zadeva je v polnem zagonu. Celo poletje so čakali v nizkem štartu in nas sedaj zasuli s plakati, govori in propagandnim materialom. Ne maram teh home made panojev, ker kvarijo čisto lepe zelenice. Plakati na uradnih panojih me ne ganejo, ker so te v večini primerov nadležni in jih avtomatsko ignoriram. Razen seveda, kadar se med vožnjo odločim, da bi rada prebrala napis na reklami za novo laguno in se posledično skoraj zaletim v rit avtu pred mano.

Kot sem že enkrat povedala, volitve štejem v kategorijo stvari, ki mi onemogočajo spremljanje kateregakoli program na televiziji, ker je tv konstantno zaseden. Najprej zaradi fuzbala, nato zaradi OI in sedaj zaradi političnih soočenj. Naj še povem, da mi za politiko “dol maha”. Ja, priznam. Niti najmanj me ne interesira, že od nekdaj. Posledično ne volim, ker pač ne mislim biti nikogaršnja ovca. V mislih imam namreč izjave v stilu: “Pa saj tebi je tako vseeno, volit za tegaintega!” Ja točno to, vseeno mi je. In ker mi je vseeno ne bom volila za nikogar. Ker če voliš, potem oddaš svoj glas, ane? Torej izraziš svoje mnenje. Če mnenja nimam, ga pač ne izražam. In ker se na politiko spoznam ravno toliko, kot na kitajsko slovnico, se ne vmešavam. Posledično se ne pritožujem nad vladajočimi. Meni so vsi isti.

V osnovi sem pa hotela pisati o propagandnem materialu :) Namreč, edina dobra stvar volitev je 100 in 1 način, na katere wannabe bodoči “vladarji” poskušajo ujeti svoje volivce. S tem imam v mislih raznorazne shode, promocijske stojnice in kar je še takšnega. Osebno me najbolj interesirajo tiste s hrano :D Mi je vseeno katera stranka je, tista, ki tala kremšnite, zmaga! Baje so ponudbo razširili tudi na razno razne originalne in neoriginalne majice? Pa zakaj jaz vedno dobim samo svinčnike?! Vsako leto (ops, torej, vsake 4 leta… Ane? No, vsakič, ko so volitve za karkoliže pač!) si rečem, ah letos bom pa šla tja in tja če bodo spet delili kakšne sladkarije. Ali kakršnokoli zanimivo neuporabno stvar. Če je zastonj, zakaj pa ne? Pa ja, tipična Gorenjka sem, kolikokrat bom to še ponovila? In leto za letom se ponavlja eno in isto- nekako mi uspe zgrešiti čisto vsako promocijsko zadevo, v čisto vsakem kraju, v katerem se mudim. (Kako vem da sem zgrešila? Vidim stojnice, ki jih pospravljajo v kombije, in otroke z baloni, ki reklamirajo politične stranke.) In tako mi preostane le tisto, kar domov pritovorijo sorodniki. Imam nove natikače. Ne me prašat od katere stranke, zanima me samo dejstvo, da so lepe modre barve. Bi bilo pa lepo, če bi prej omenjeni člani nehali domov nosti majice xxl. V zadnjih nekaj letih je namreč število majic, ki jim imam za spat (ker so mi pač kot obleke), preseglo število majic, ki jih nosim dnevno.

Torej, če kdo izve da kje delijo kremšnite, let me know! Pa da, zajedalec sem, join us :P

PS: Pri teh političnih zadevah me vedno rahloznervira dejstvo, da pravzaprav ne vem, kaj natančno pomeni kršitev volilnega molka? Ampak glede na to da to obdboje še ni prišlo, se mi s tem še ni treba obremenjevati.

Uporaba kuhinje za telebane

Razumem, da nismo vsi za vse. Tako kot jaz nimam pojma o računalnikih, tako nekateri nimajo pojma o kuhinjskih zadevah. Ampak če sem jaz tako obzirna in razumna, da se recimo ne spravim formatirati moje škatle, ker se mi niti od daleč ne sanja kako bi to izvedla, potem bi bilo lepo, če bi se ljudje držali nekaj preprostih pravil, kadar se motajo po moji kuhinji. Slednje nikakor ni zaželjeno, če sem sredi peke. V primeru da si lačen, rabiš umiti roke ali uporabiti koš za smeti- prosi za dovoljenje! Sicer boš naslednjič ostal brez torte.

Torej, par preprostih pravil, za uporabo kuhinje:

1. Kuhinjske krpe, kot je recimo vileda (ponavadi barvasta kvadratasta stvar, ki jo uporabimo za brisanje kuhinjskih površin in jedilne mize) imajo to grdo lastnost, da se ne operejo same. Če torej z njimi pobrišeš drobtine od kruha, jih operi, da ne bo kruh končal po celem stanovanju.

2. Ne uporabljaj nove vilede za čiščenje deske na kateri si ravnokar čistil ribe. V kolikor to narediš, bodi toliko prijazen in šefu oz. šefici kuhinje povej, da jih prekuha. (Ponavadi je kar šefica, ane?)

3. Pralni stroj ima svoj namen. Vzelo ti bo natanko 5 s več, če boš krožnik odložil v stroj, namesto v pomivalno korito.

4. Tudi koši za smeti imajo svoj namen. Prav tako ti vzame dodatnih 5 s, da papirček od bonobona ali bananin olupek vržeš v kož , ki je pod pulotm, namesto, da ga odložiš na pult.

5. Kuhinjski srveti. Mislim, da vsako gospodinjstvo premore več kot enega in ker so večinoma pralni bi bilo zelo lepo, če ne bi istega srveta, s katerim si brisal prej omenjeno ploščo za ribe, uporabil še za brisanje rok in na koncu še za brisanje “pomite” posode.

6. Ko smo že pri pomivanju posode- ne, ni dovolj če krožnik splakneš z mlačno vodo, obrišeš s prej omenjenim srvetom in ga postaviš nazaj v omaro. Prosim, glej točko 3.

7. Postavljanje krožnikov, ki so “samo od kruha” nazaj v omaro ni sprejemljivo. Isto velja za nož, s katerim si “samo enkrat odrezal kos sira”. Če uporabiš, pomij. Oziroma (točka 3.) pusti, da stroj to naredi zate. Tisti stroj, za katerega je bilo škoda nekaj več evrov, ker je to itak popolnoma neuporabna zadeva. Seveda je vse, kar ne znaš uporabljati neuporabno, ane?

8. Če te 1x na leto presvetli, da bi lahko popravil posodo iz pralnega stroja, prosim, opusti tudi to dobro delo, v kolikor se ti zdi, da je čisto vseeno če daš skledo za sadje med krožnike in kozarce za vino med šalice za čaj.

9. Pojedel si čokolado/oreške/vrečko bonobonov. Zadeva je prazna in torej nima nobenega pomena, da prazno embalažo pustiš v omari. Vsi vemo, da čokolade ipd. ni več, če si ti doma.

10. In za vraga, umij si roke če primeš koš za smeti!!! Sploh tistega z organskimi odpadki.To pravilo velja tudi, kadar prideš z vrta /iz stranišča/ kleti in se odločiš, da si boš naredil nekaj za jesti.

Zdaj grem pa že 3jič ta teden prekuhat krpice, ki smrdijo po ribah.

Kaj je boljše- biti moški ali ženska?

Ah, ne morem se upreti, ko je pa tako zanimiva tema :D Originalna ideja oz. pobuda prihaja od Rentona, jaz pa sem do tega prišla preko Zvite.

Kljub mamljivi pobudi o pisanju seznama, zakaj je boljše biti ženska, se ne bom vključila v to. Zakaj? Ker se ne morem odločiti, kaj je boljše :D Včasih si želim, da bi se dalo spol menjati v skladu s počutjem. No, čeprav sem, ko sem bila mlajša, vedno zagovarjala idejo, da je 100x boljše biti tip! Moj glavni argument je bil: za njih delajo boljše hlače! In puloverje in majice. Naj dodam, da je bilo to moje obdobje baggy oblačil :) No, dejstvo, da sem obleke staknila na fantovskem oddelku me ni pretirano motilo, sem pa na ta račun slišala marsikatero od ljudi v šoli, za hrbtom seveda. “Lej toj pa tista k nos moške pulovrje!” O buhuhu, res, kaj si drznem!

Torej, po branju tehle blogov sem še enkrat prišla do ugotovitve, da ne vem, ali je boljše biti ženska ali moški (no saj nevem, kako je biti tip ane, lahko si pa predstvlajm, recimo :P ).  Če grem kar po seznamu… Oprosti Zvita, malo bom izrabila tvoj seznam ker mi je dal idejo :)

___________________________________________________________________________________________

In potem manjka pol prispevka… Jemljem nazaj, prekleti blogos!!!! Aaaaa kako sovražim če mi to naredi >.< Mislim resno, jaz sem čisto v filingu za pisanje in prekleta zadeva mi zbriše pol posta?! Vrag na vasi! Oh ja, here we go again... Ampak ne bo isto, smrk :( Ribice imamo gumb shrani z razlogom.

___________________________________________________________________________________________

Torej, kot že rečeno nisem čisto prepričana, če bi se lahko odločila, kaj je boljše biti. Pa pojdimo lepo po vrsti…

1. Lasje in jutranje urejanje? Ni problema, ker so moji ravni, že 20 let nosim isto frizuro- čop :D Torej mi to zjutraj vzame približno 2 minute. Všteto čiščenje las z glavnika. Danes je itak “in” nositi praktično kakršnokoli firzuro in ženske s kratkimi lasmi niso nič posebej pretresljivega, torej tipi na tem mestu niso kaj dosti v prednosti. No, je pa res, da nihče ne bi čudno gledal tipa, pobritega na nulo, zagotovo pa bi se vsi obrnili za žensko s tako frizuro :) Če dejstvu, da las sploh nimaš več, še lahko rečeš frizura.

2. Kozmetika, kupovanje le te in uporaba. Moškim je to, v veliki večini prihranjeno. Moram priznati, da meni tudi :) In ne, ne izgledam kot Godzila :P (Upam lol.) Priznam, ne poznam niti ene firme pudrov, niti se mi ne sanja čemu služi mijon tistih barvic v DM-u. Moja bližnja srečanja z ličili so bila zelo redka in se v večini primerov niso dobro končala. Znam pa uporabljati maskaro, ha! Edini problem je, da je ne morem uporabljati, ker me po njej srbijo trepalnice. Ja, to je možno :P Torej problemi z jutranjim ličenjem odpadejo. Na splošno jutranje urejanje končam dokaj hitro, ker res nisem jutranji tip. No ubistvu ne vem, je 15 min veliko? Tuširanje všteto. Likanje oblačil sem opustila, saj se zravna na meni! (Hm, takole bom še komu zvenela, da ne skrbim za osebno higieno… No ja, prijateljica mi stalno ponavlja, da imam nevmkakšno motnjo že, ker si stalno umivam roke. Na tem mestu lahko uporabim zagovor- poklicna deformacija :P )

3. Poceni spodnje perilo? Ma ni problema! Mati narava je poskrbela za to- sem namreč ploh :D Torej nimam problemov s kupovanjem dragih modrcev, ker jih pač ne rabim ;) Modrc ali temu podobno zadevo dobim za nekaj evrov. Drage spodnje hlačke? Ah, H&M ponuja komplet snoopy boksaric po čisto ugodni ceni :P (Hm, nevem koliko se spodobi pisati o spodnjem perilu na blogu, but then again- saj ga vsi nosimo, ane?!)

4. In potem pridemo do avtomobilov… Priznam, tu bi bila pa rajši moški. Niti od daleč se mi ne sanja, kako zamenjati žarnico v luči. Pravzaprav ne vem niti, kje se odpre pokrov. No, tista zadeva nad motorjem? Nimam pojma, kje ima moj avto kakšen zatič za odpiranje le tega.

__________________________________________________________________________________________

Od tu naprej skopirano iz worda, kot rečeno, če sem v filingu mi ne moreš sredi pisanja vsega skupaj skenslat!

__________________________________________________________________________________________

23:21 Jebemti blogos in vzdrževalana dela!!! *vstavi poljubno kletvico* A to je za vas pozno ponoči oz ZGODAJ zjutraj?!?!?! Ura še polnoč ni!!!! To je zame večer! Pri moji sreči je zbrisalo celo objavo ane? Ker sem jo seveda pozabila shranit. Ane. Super. Jebemtisonce.

Idemo naprej, kot da nič ni bilo, ker sem ravno v filingu…

Torej, avto. Kot rečeno- pozicija luči? Nimam pojma. Dejstvo, da znam sama natankati, si štejem med večje uspehe. Če mi poči guma, bom pač poklicala prvega tipa, ki mi bo padel na pamet in bo on to zrihtal. No evo, pa smo spet pri + zakaj je dobro biti ženska :D

5. Moški nimajo menstre. So sicer občutljivi na to temo, ampak na njihovo blazno srečo se jim s tem ni treba pretirano ubadati. Je sicer idealen izgovor v šoli, sploh če te telovadbo uči profesor. Opravičil ti bo posedanje na klopci tudi do 3x na mesec, ker si pač ne bo zapomnil, da si že »imela mensturacijo«. Izgovor »saj veste, ženske zadeve, ful mam probleme s tem…« vedno užge :P Čeprav priznam, da se ga nisem ravno posluževala heh. Torej sem spet pri tem- po en strani je dobro če si tip, ker nimaš menstre, po drugi pa ni, ker potem nimaš izgovora za telovadbo. But then again… večina tipov obožuje telovadbo.

6. Še vedno trdim, da za tipe delajo boljše cunje :D Sicer nimajo tega privilegija, da bi zbirali med kiklo in hlačami (poleti sem blazno hvaležna za dejstvo, da sem punca, lepo pihlja med nogami :D ), imajo pa privilegij, da so zgoraj brez. Seveda smo tudi me lahko zgoraj brez, ampak bodimo realni, kaj izgleda bolj »normalno«? :P Tako recimo, sredi povprečne hotelske plaže oz. na igrišču za odbojko…

Za tipe VEDNO, neglede na modo, obstajajo normalne cunje. Niso prisiljeni obrniti na okoli cele države, v iskanju normalnih oblačil, ker je pač v danem trenutku blazno moderna a) roza barva b) načičkane, ocofkane in operjene cune c) bleščeče zadeve d) vrečaste zadeve e) kavbojke, v katerih izgledajo dobro edino ženske z idealnimi merami itd.

Torej, po mojem mnenju bi bilo najboljše, če bi lahko enostavno menjala spol. Edini problem bi bil potem s partnerjem, ampak pustimo podrobnosti :D

P.S: Mit o čevljih ne drži popolnoma. Jaz premorem ene same dobre čevlje in te so vans (Eee vsaj zdi se mi no). Kupovanje čevljev se mi zdi potratno. Zato kupim ene dobre in sicer v črni barvi, da pašejo povsod. Nato jih nosim, dokler ne razpadejo na nogah. No, imam še ene bolj fancy za na šiht in natikače za poleti. Tu se pa približno konča… Visoke pete? Ja, ko se bom želela ubiti, jih bom definitivno oblekla. Ups, obula. A jebi ga, eni smo bl na izi. Saj z leti se vsi navadijo, da se oblačiš kot »klošar« ;) Čeprav moja babi še čez 10 let ne bo prebolela dejstva, da ne, ne bom se postrigla, ker je to moderno in ne, ne bom nosila krila, ker jih vse punce nosijo in so »tok fletne«. (Poletje je izjema.)

Ah, ravnokar sem našla še en razlog, zakaj je bolje biti moški! Ne nosijo žab. Sovražim žabe. Lezejo dol, strgajo se, neudobne so, vroče je v njih. Žabe sux. Kako je to pravilno slovensko? Hlačne nogavice? No, saj vsi vemo o čem govorim…

In še vprašanje za 5 točk, kako spremenim tip pisave?

Novi blogos

Presneto, ne maram novotarij. Verjetno bom na daljši rok odkrila, da tale prenova ni bila slaba, ampak v tem trenutku mi ni všeč, ker se nič kaj ne znjadem. Všeč mi je modra barva. Ni mi všeč oranžna barva.  *Poblisk po zaslonu* Okej, status objave na desni ni slaba zadeva. Dejstvo, da osnutki niso več zgoraj… še nevem ali me moti. Vse ostalo- hej, že tako vsak dan odkrijem nekaj novega na teh blogih! Očitno se bo odkrivanje novosti podvojilo… Čas bo pokazal svoje… al kaj :P

Aja pa še to. Očitno si ljudje res ZELO različno interpretiramo pojme pozno zvečer in zgodaj zjutraj. Pol polnoči je sicer za večino ljudi pozno zvečer, ampak kje za vraga ste dobili zgodaj zjutraj?! Po napovedih sem, glede na moje dokaj nenavadno interpretiranje pojma “večer” in “jutro”, sklepala, da bo prenova potekala okoli 2h zjutraj ali tam nekje do 4ihi. Ampak ob pol 12ih?! Pa takrat se večer komaj dobro začne! No ja, zaenkrat zgleda, da ni zbrisalo objave, torej se bom nehala pritoževati. Ampak če sem v “filingu” za pisanje me res znervira če mi v sredi nekej blogos ob pol polnoči javi, da no go pisat, ker poteka nadgradnja! Madona no, nemitegadelat.

5 minutes later… oh oh, vidim nekaj novih tem! Ali pa že toliko časa nisem preverila… Kakorkoli, nekaj je nadvse všečnih. Ampak spet smo pri starem problemu- ne maram novih stvari… Moja tema mi je všeč. Ja, vem da jo lahko dam nazaj. Ampak se mi ne da.

Bled

Ohja, danes bodo objave kar deževale. Vedno imam največ prebliskov in največ idej točno takrat, ko se imam največ za učit :D

Bled je res lep. In čeprav živim presneto blizu, se vsakič znova obnašam kot japonski turist, slikam vse in vsakogar, v vseh vremenskih pogojih. Gotovo imam motiv (zlajnan motiv…) cerkve in gradu že na vsaj 1000 slikah. Kakšna sreča, da sem se nekaj let nazaj dala pregovoriti v nakup digitalnega fotoaparata, starši so mi hvaležni. Sedaj jim namreč ni treba vsak mesec razvijati filma na katerem je od 36ih slik dobra le 1 :D

Aja pa slike so sicer moja last, ampak mi dol maha kaj delate z njimi, ker pač niso ravno umetnina :P

Lokvanji me na marajo, ko sem jaz na eni strani jezera, so oni odprti na drugi, ko pridem do druge, so tudi tam zaprti. Pa na tisto klopco bi pasal kakšen lušten parček, se kdo javi? =) Slika z drevesnimi vejami nad vodo mi je pa neizmerno všeč zaradi barv. Vivid effect.

Uh, pa dobr bi blo risajzat, zakaj si nikol ne zapomnm kakšne mere so najboljše? Minuto zatem… ne morm zmanjšat, ker je originalna prevelika?! Oh ti šment ti, zakaj? :( Težko je bit netehničen tip. No ja, bodo pač vzorci slik.

jzero

Uau, zadevo se da popraviti na bolj enostaven način! Vzdržite se komentarjev, težko je biti blond. Sploh v glavo :D Torej… me predstavlja Bled!

klopca

klobca čb

veje

Še glavni znamenitosti na kupu (ni najboljša slika):

Bled

Pa še tale… Ideja je bila dobra (za moje pojme), a se veje niso strinjale s pozicijo :) Fotografu se pa ni dalo iskati boljše, ker je moj sosprehajalec že tako dovolj potrpežljivo prenašal moje wannabe fotografske izlive.

otok

Pri labodih in njihovih mladičkih je seveda fotoaparat odpovedal pokorščino. No, pravzaprav so to storile baterije. Verjetno sem, glede na mojo srečo, lahko vesela, da mi je sploh uspelo kaj posneti :)

Enkrat je naključje, večkrat pa…

…zarota! No, skoraj. Če bi bila tipični predstvnik blogarskega sveta, bi zadevo fotografirala že prvič. (Sem imela namen, pa se mi ni dalo.) Kot opažam namreč večina blogarjev poslika interesantne zadeve in jih objavi na blogu. Podpiram! Anyway… Ko se je ponovila drugič, sem se že skoraj pripravila do tega, da bi šla po fotoaparat, tretjič, no tretjič bom pa res! Samo malo kasneje, ker se mi spet ne da :D In ja, moj telefon pač spada med predpotopne kripe, ki sicer imajo (omembe nevreden) fotoaparat, a se slik (res ja, to obstaja!) ne da naložiti na računalnik. Lahko bi omenila, da sicer ima IR, a zadeva ne dela. Pa ne samo meni. Torej, o čem sem govorila preden sem že 3-jič zavila s teme? O čokoladi!
Oz. če smo bolj natančni, o foliji, v katero svizec zavije čokolado. Tale svizec, ki je zavijal moje čokoalde, je prišel na delovno mesto pošteno naklan. Vse 3 čokolade, ki sem jih kupila v roku 1ga ali 2h mesecev, so bile namreč zavite v 2 foliji. No, govorim sicer o Gorenjkini Mistica čokoladi (75% kakava, mljask) in ne vem, ali pri Gorenjki tudi svizci zavijajo čokolado, ampak Gorenjci je definitivno ne! Noben pošten prebivalec Gorenjske namreč ne bi na eni čokoladi potrošil 2 foliji! In kot rečeno, to se mi je danes zgodilo že v tretje. Napaka v prozivodnji? Mami zagovarja idejo, da s tem fejkajo na količini čokolade. No ja, meni se zdi, da zadevo vlijejo v modele, torej bi morala biti enaka, neglede na ovitek, ampak pustimo ji veselje. Jaz se ne čutim prikrajšane. Kaj me torej pri dvojnem zavijanju sploh moti? To, da dalj traja preden se dokopljem do vsebine! In pri padcu sladkorja na kritično raven se zelo težko skoncentriram na odpiranje dvojnozavite čokolade… Svizec, najdi si novo službo!

 Update:

Evo, dokaz!

Pijani svizec na delu

Coconut crab

Občudujem internet, vedno znova me preseneti s količino in neverjetnostjo informacij. Brez njega ne bi nikoli vedela, da obstaja kaj takega kot je coconut crab. Nimam pojma če ima ta žival ime tudi v slovenščini. Kokosov rak? Ne zveni ravno znano lol. Saj ne, da je življenjskega pomena vedeti, da obstajajo taka nenavadna bitja, je pa vsekakor zanimivo. Ne morem verjeti, da kaj takega obstaja… This thing is huge! Resno, rak, ki je kokosove orehe?
Google nudi kopico slik…

rak

Vir

Ti raki lahko zrastejo do dolžine 1 m in tehtajo 17 kg. So kopenski raki, čeprav do določene starosti, ko razvijejo potrebne organe, živijo v vodi. Ime so dobili po svoji posebnosti- prehranjevanje s kokosovimi orehi, katerih lupino lahko odprejo zaradi svojih ogromnih klešč. Živijo na otočjih v Indijskem oceau in Pacifiku. Imajo zelo dobro razvit vonj, hrano zaznajo na ogromne razdalje. So nočne živali. (Kratek povzetek zgoraj linkanega članka.)

Swašta o.O

Zdj pa še OI… a še ni blo dost za letos?

Ne resno… Ravnokar me je presvetlilo, da se ta vikend začnejo olimpijske igre. To pomeni, da sem spet za en mesec ob televizijo. (Ali mogoče še za več? Koliko časa sploh trajajo?!) In spet bomo (kot sicer že celo leto) povsod brali in poslušali od OI. Pa saj same OI me ne motijo, to je eden redkih športnih dogodkov, ki jih še nekako toleriram, ampak motijo me pa vse dodatne oddaje, prispevki in članki v vseh mogočih medijih. Ker je pa še čas kislih kumaric, bodo mediji nedvomno planili na OI tako, kot plane napol sestradan tiger na lepo rejeno antilopo.

To leto je prav prekleto. A ni dovolj da smo imeli že nogometno prvenstvo ( 3 mesece prej vse v znamenju prekletega fuzbala, še pekači za muffine so bili v obliki nogometne žoge!), sedaj imamo OI in za češnjo na vrh torte so v jeseni volitve. Še ta udarec… Že tako zadnjih nekaj mesecev povsod poslušamo in beremo samo še o tem, kako si politiki mečejo polena pod noge. In kaj mi gre še bolj na živce kot poročanja o športnih dogodkih? Politika. Letošnje leto mi res ni pisano na kožo…

Ko se bomo znebili vsega tega šmenta, bo pa že ravno oktober, to je pa že skrajni čas, da začnemo z reklamami za božič in novo leto!  Naravnost čudovito.

Ne dam te!

Prav res da ne. Vrag naj vzame vse skupej, jaz se tega ne grem več. Lahko gledam, kako ljudje odhajajo iz mojega življenja, brez da bi se ozrli nazaj. Lahko gledam to, če vem, da mi je vseeno. Lahko sprejmem dejstvo, da se nekatere poti pač nekoč razidejo. Lepo je bilo, dokler je bilo. Še zmerej ti ostanejo lepi spomni, tudi če se ob njih spomniš na grenak konec. Ampak pri vseh vragih, ne bom sprejela dejstva, da odhaja nekdo, za katerega mi niti od daleč ni vseeno! Ne bom pa pika.

Vedno sem se držala nenapisanega pravila, da če se ljudje nehajo truditi za stike s tabo, potem se tudi ti odpovej tem stikom. V redu, če ne gre več, potem pač ne gre. To delam že celo življenje. Ali se obnese? Ne vem. Jaz pač tako živim, kako naj vem, kako bi bilo v drugem primeru? Ampak v tem primeru bom naredila izjemo. Vsaj poskušala bom. Moje odločitve in moja volja so približno tako spremenljive kot vreme na Irskem. Ampak če ne probaš ne moreš vedeti. In v tem primeru bom poskušala.

Držala se ga bom z vsemi kremplji, dokler ne bo začel s palico udrihati po meni. Kar sicer upam, da ne bo. Ne kontaktiraš me več na internetu? Prav, te bom pač jaz. Ne pošiljaš več smsov? Prav, jih bom pač jaz. Ne daješ več pobud za sprehode ob lepih dnevih? Prav, jih bom pač jaz. Ne dam tega, kar je bilo, bilo je enostavno prelepo. Presneto, to se pa še rima?! Kakorkoli… Za eno izjemo bom nehala igrati/biti drama queen (kar mi gre sicer pri sami sebi izjemno na jetra, pa se te zoprne navade ne morem odvaditi).  Ne izpustim te iz rok, ne zlepa ne zgrda! Dokler se bova imela kaj za pogovarjati in dokler mi ne zaloputneš vrat pred nosom, bom vztrajala. Za slednje imam sicer rahlo slab občutek, da tega zgolj iz vljudnosti ne bi naredil, pa vseeno. Dokler mi ne rečeš naj grem, dokler mi ne rečeš, da nimava več popolnoma nič skupnega, do takrat ne bom odnehala. Ne rečeš več za tortice? Prav, bom rekla jaz. Ne vprašaš več za sprehod? Prav, bom jaz vprašala tebe. Ne greš se več dolgih pogovorov v noč? Prav, jih bom pač skrajšala.

Ampak ne dam te, to pa ne. Ne bom rekla nikoli in nikdar, zarečen kruh imam že tako prepogosto na krožniku. Žal tudi nimam privilegija, da bi rekla, da si moj. No, pa saj v bistvu si. Si moj prijatelj. In ne dam te. Tudi če je tebi vseeno, ali pa enostavno ne razmišljaš o tem. Men ni vseeno. Mi ni in dvomim, da mi kdaj bo.

________________________________________________________________

Hm, kategoriji v kateri sem razvrstila objavo se pravzaprav izključujeta. Protislovje. No ja, nič novega pri meni, naj kar ostane tako.

Pozitivno in negativno

V tem primeru mislim na pozitivne in negativne lastnosti pri ljudeh. Zdi se mi, da ljudi selekcioniram po njihovih lastnostih, ki pa niso nujno najbolj opazne pri določeni osebi. Ljudi namreč ločim po tem, katere pozitivne in negativne lastnosti mi bolj padejo v oči.

Je možno, da pri nekomu, ki ti je všeč, najprej opaziš same pozitivne lastnosti in si popolnoma navdušen nad dejstvom, da imata toliko skupnega? Potem pa kasneje, ko je kristalno jasno, da pri tej osebi nimaš nobenih šans, opaziš, da ima pravzaprav tudi mnogo negativnih lastnosti, ki jih prej sploh nisi “šmirglal”. S tem spet mislim na negativne lastnosti, ki se meni osebno zdijo negativne.

Koliko si potem sploh sposoben presoditi človekovo osebnost, če pa tvoji možgani avtomatsko delajo + in – listo zgolj po tebi všečnih stvareh? Jaz obožujem knjige, torej bom avtomatsko nižje rangirala nekoga, ki ne mara knjig, neglede na njegovo siceršnjo intiligenco. (Na tem mestu bi se sicer dalo razpravljati, kako inteligenten si lahko brez da bi kaj prebral, heh.) Prav tako bom višje rangirala nekoga, ki ne pije alkohola.  Kako potem prideš do objektivne ocene nekoga? Okej, itak vse kar ocenjuješ sam je subjektivno. Ampak kako bi se prislil in na zadeve pogledal bolj od daleč? Heh, to me spomne na rek “lepa dekleta ljubijo barabe.” Žal ne ustrezam prvemu in moja simpatija ne drugemu (upam vsaj?!), pa vseeno :)

Starejši zapisi »